ZDRS člen 13. Uredba o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2013) člen 3, 3/1.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na dveh razlogih, predlog pa se nanaša le na en razlog. Ker revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, to za konkretni primer pomeni, da tista izmed pravnih podlag iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katere predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča glede pravilnosti uporabe uredbe.
ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 3, 3/1.
dopuščena revizija - državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - ugoditev reviziji
Oseba, ki izpolnjuje pogoje za naturalizacijo, ne more zahtevati, da ji Republika Slovenija podeli državljanstvo. Pravica do pridobitve državljanstva z naturalizacijo ne obstoji. Izpolnitev zakonskih pogojev za naturalizacijo pomeni za prosilca samo možnost, ne pa tudi gotovosti, da bo naturaliziran.
Za ugotovitev prekinitve dejanskega življenja, kot enega od pogojev za naturalizacijo, zadošča ugotovitev fizične odsotnosti, ki v enem letu presega 60 dni, razen če prosilec zatrjuje, da je do prekinitve dejanskega življenja prišlo zaradi upoštevnih objektivnih okoliščin.
Prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, prosilcu za državljanstvo ne zagotavlja materialno in socialno varnost v smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, tak je tudi dohodek bivšega zakonca, ko preživninska obveznost v razvezni sodbi ni bila določena.
osebna vročitev - pomota pri vročanju - prepozna tožba - zavrnitev pritožbe - seznanitev z odločbo - odvzem slovenskega državljanstva - objava v državnem uradnem listu
Ker vročitev ni bila pravilna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za dan vročitve ni štelo dneva objave v Uradnem listu, temveč v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šele dan, za katerega se je lahko na podlagi drugih okoliščin prepričalo, da je pritožnik vedel tako za obstoj odločbe kot za njeno vsebino. Na ta dan tudi ni bilo več razlogov, da ne bi bilo mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena, saj je bila pritožniku s tem, ko se je seznanil z obstojem odločbe in z njeno vsebino, zagotovljena pravica do pravnega sredstva oziroma je bila pomota pri vročanju sanirana v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - državljanstvo - pogoji za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji - socialna varnost - premoženje razvezanih zakoncev - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali morata biti za ugotovitev izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjena oba kriterija iz osmega odstavka istega člena, to je fizična prisotnost na ozemlju Republike Slovenije ter obstoj trajnih in tesnih povezav z Republiko Slovenijo?
- Ali prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, zagotavlja prosilcu za državljanstvo materialno in socialno varnost smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00039457
URS člen 2, 153, 153/3. ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - prošnja za sprejem v državljanstvo - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljena sredstva za preživljanje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja o neustavnosti in nezakonitosti prvega odstavka 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije.
ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/1-8, 12. ZVoz-1 člen 2, 2/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko življenje v RS - običajno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - nedoločen pravni pojem - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Določbe ZVoz-1 oziroma uporaba pojma "običajno prebivališče", kot ga določba ZVoz-1, niso primerne za uporabo oziroma pomoč pri razlagi pojmov iz ZDRS. Zakona urejata materijo, ki ni primerljiva, prav tako ni potrebe po uporabi ZVoz-1 oziroma iskanju razlage pojma "dejanskega življenja" v drugih predpisih, saj Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije daje (ob upoštevanju stališč sodne prakse) zadostno podlago za razlago navedenega pojma.
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah sprejelo stališče, da na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem ozemlju tudi druge okoliščine, iz katerih izhaja, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti na določenem območju, da ima torej posameznik v Republiki Sloveniji središče svojih življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023215
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/8. ZVoz člen 2, 2/1-4.
dopuščena revizija - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - običajno prebivališče
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali pravni termin "običajno prebivališče," opredeljen v Zakonu o voznikih, tvori pravno podlago za opredelitev nedoločenega pravnega pojma "dejanskega življenja" iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?
dovoljenost revizije - ugotovitev državljanstva - trditveno in dokazno breme - denacionalizacijski postopek - pomembno pravno vprašanje - neizkazan odstop od sodne prakse - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje je zastavljeno zelo splošno, nenatančno in nekonkretno.
Revidentka se sklicuje na odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in od sodbe Vrhovnega sodišča, pri tem pa ne izpostavi (pomembnega pravnega) vprašanja, glede katerega naj bi prišlo do odstopa, poleg tega ne opravi primerjave pravnih in dejanskih okoliščin zadev, na katere se sklicuje.
Revidentka s sklicevanjem na morebitno pridobitev premoženja v drugem (denacionalizacijskem) postopku ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije - vprašanje ni natančno in konkretno - vprašanja ni mogoče obravnavati
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z zastavljenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot se to od njega zahteva, saj je vprašanje zastavil zgolj splošno.
Revident tudi z nadaljnjim vprašanjem ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj ni jasno izpostavil, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
sprejem v državljanstvo - neizpolnjevanje pogojev - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelil po vsebini zadeve, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost.
Revident ni obrazložil, kakšne konkretne posledice ima zanj odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, niti ni obrazložil, zakaj so te posledice zanj zelo hude, še manj pa je to izkazal.
ZDen člen 2, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/3. ZUS-1 člen 71, 71/2. Zakon o državljanstvu DFJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - čas sklenitve zakonske zveze - državljanstvo - uporaba pravnih predpisov v času sklenitve zakonske zveze - veljavnost poroke
Sodišču prve stopnje ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
Ker je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.
ZDRS člen 10, 10/6. ZUP člen 2, 147. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 77. URS člen 23, 120, 120/3.
sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka do pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki ni bil uveden - narava državljanstva - odločitev o pravici v smislu 2. člena ZUS-1 - upravni akt
Vsebina obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka (ki je vezal prekinitev postopka na pravnomočno končan kazenski postopek, ki po podatkih spisa očitno ni bil uveden v smislu šestega odstavka 10. člena ZDRS) in specifična narava državljanstva kot temeljnega pravnega razmerja do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status in na katerega veljavni pravni red navezuje vrsto pravic, daje obravnavanemu sklepu o prekinitvi postopka značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. S tem sklepom je namreč očitno poseženo v pritožničin pravni položaj v postopku pridobitve državljanstva po določbah ZDRS, s tem pa tudi v njeno pravico do državljanstva.
Ker v obravnavani zadevi ni razvidno, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel kakšno zvezo z ozemljem, ki je bilo po vojni priključeno Jugoslaviji (to je, da bi na njem imel domovinsko pravico, občinsko pripadnost ali da bi ob izpolnjenem pogoju pripadnosti kateremu od narodov Jugoslavije na njem živel), za presojo, ali je po 9. 5. 1945 pridobil jugoslovansko državljanstvo, ni mogoče uporabiti določbe 36. člena ZDržFLRJ. To pomeni, da je v tej zadevi državljanstvo prejšnjega lastnika treba presojati po določbi 35. člena ZDržFLRJ, in sicer vključno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, kot je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ/48. Gre namreč za spremembo, ki se uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka veljavnosti ZDržFLRJ.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o ugotovitvi državljanstva po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident s splošnim sklicevanjem na implicirani moralni pomen, ki ga ima zanj izpodbijana odločitev, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ugotovitev državljanstva – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) v obravnavani zadevi ni mogoča presoja uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 67, 67/2, 129, 129/1-2.
dovoljenost revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - sprememba podatka v državljanski knjigi - pravni interes dediča za uvedbo postopka - stranka upravnega postopka
Če je o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – ugotovitev državljanstva – razlaga 23. člena ZDrž(1964) – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – trditve o neenotni sodni praksi - enaka dejanska in pravna situacija
Če izpodbijana odločitev ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, sodbe Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje revident, pa se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.