ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga in dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku, ne vpliva.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da mora pisna izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, če naj učinkuje, poleg gole zaveze zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti, pa tudi druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja).
ukrep občinskega inšpektorja – začasna odredba – predpostavke - težko popravljiva škoda
Izvršitev izpodbijane odločbe v tem primeru pomeni priključitev stavbe na javni vodovod, tožnik pa o zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da mu bo z izvršitvijo te odločbe nastala težko popravljiva škoda.
mednarodna zaščita – informacije o izvorni državi – prisilna odstranitev – ogroženost življenja – ustavna odločba – razveljavitev 22. člena ZMZ
Po naravi stvari je mogoče preveriti izjave prosilcev za mednarodno zaščito glede nevarnosti, da bi bili v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, le tako, da tožena stranka v presojo vključi podatke o stanju v državi, v katero bi se tožniki v primeru zavrnilne odločbe morali vrniti.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ. Med temi akti ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča.
URS člen 22, 44, 90. ZUS-1 člen 3, 4, 4/1, 36, 36/1-4, 36/2, 78, 78/1. ZRLI člen 16 a, 16 a/1.
zakonodajni referendum – pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma – obvestilo predsednika Državnega zbora - določitev koledarskega roka za zbiranje podpisov – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt, sprejet v zakonodajnem postopku – napačen pravni pouk – revizija se obravnava kot pritožba
Zoper akt predsednika DZ, s katerim ta obvesti referendumskega pobudnika, da ne bo določil koledarskega roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ni zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Ne glede na napačen pravni pouk o pravnem sredstvu in dejstvo, da tožnika ves čas postopka zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), je Vrhovno sodišče vloženo revizijo obravnavalo kot pritožbo, napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranki, ki se je nanj zanašala pri varovanju svoje ustavne pravice do sodnega varstva.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 298, 298/1, 298/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba gradbenega inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – odmera komunalnega prispevka – rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – odpravljena odločba tožene stranke – revizija tožene stranke – revizija državnega pravobranilstva – dovoljenost – pravni interes – začasna odredba
Revizija, ki jo vloži tožena stranka ali državno pravobranilstvo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – odmera komunalnega prispevka – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni po tem, ko je občina prejela obvestilo upravne enote o popolni vlogi investitorja, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrženja in zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka po izteku 15-dnevnega roka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost - nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja – pravice obrambe – izvajanje dokazov – nedosegljiv dokaz
Za kršitev pravic obrambe gre le, če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni upoštevalo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Kršitve, ki so bile storjene v drugih fazah postopka, mora sodišče odpraviti na glavni obravnavi.
Če dokaza ni mogoče izvesti, ni podana kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov.
ZKP člen 325, 355, 371, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - načelo neposrednosti
Uporaba zapisnikov o zaslišanju prič v preiskavi sama po sebi ni v nasprotju s pravico do zaslišanja obremenilnih prič, če so ob tem spoštovane pravice obrambe (ki med drugim zahtevajo, da ima obdolženec zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njegovega avtorja v trenutku, ko so bile dane, ali pa pozneje). Ker nemogoča obveznost ne zavezuje, ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do zaslišanja obremenilnih prič, če so organi ravnali z ustrezno skrbnostjo pri svojih naporih, da bi obtožencu zagotovili uresničevanje te pravice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005877
ZKP člen 354, 371, 371/1-9. KZ člen 181, 181/1, 182, 182/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – spolno nasilje – spolna zloraba slabotne osebe
Sodišče, ki je v opisu dejanja zamenjalo abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja po spremenjeni pravni opredelitvi, pri svoji odločitvi pa je ostalo v okvirih v obtožbi navedene dejstvene podlage in odločilo o dejanju, ki je obseženo z obtožbo, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2005936
ZKP člen 39, 39-4a, 39-6, 300, 302, 344, 371, 371/1-1, 371/1-2, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. ZPol člen 56. URS člen 23, 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepristranskost sodišča - izločitev - napačna sestava sodišča - sprememba obtožbe - protispisnost - pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - razkritje podatkov obrambi - razrešitev dolžnosti varovanja tajnosti podatkov
Za učinkovito uresničevanje pravice do obrambe, vključujoč pravico do izvedbe dokazov v lastno korist, je bistveno, da je posameznik seznanjen z vsemi podatki pravne ali dejanske narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi pripravi svojo obrambo. Zato je nujno, da državni organi, pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, omogočijo obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku, da se seznanita s celotnim relevantnim gradivom, s katerim razpolagajo.
Ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v pravico obdolženca do nepristranskega sodnika, če je uresničevanje tega procesnega jamstva ogrozil ali onemogočil obdolženi sam (že izločene dokumente je sam vložil v spis).
Poseg v pravico do sojenja v navzočnosti z odstranitvijo z glavne obravnave je dopusten le, če je nujen za nemoten potek kazenskega postopka. Poseg v pravico do obrambe mora biti sorazmeren s ciljem, ki ga ukrep zasleduje.
Toženec je prišel na zemljišče tožničinih staršev ter se začel prepirati s tožničinim očetom, zaradi česar ga je tožnica želela pregnati. Pri tem ga je sicer tudi suvala in odrinila, vendar ne do te mere, da bi padel ali utrpel kakršnokoli poškodbo. Tik za tem pa se je prvemu tožencu na zemljišču tožničine družine pridružil še drugi toženec in sta tožnico skupaj pretepla, jo brcala po celem telesu, zlasti po spolovilih, da je utrpela udarnine in odrgnine glave, pretres desnega očesnega zrkla, udarnine po celem telesu (predvsem okoli spolovil), akutno stresno reakcijo ter mešano anksiozno depresivno motnjo.
Glede na obseg tožničinega ravnanja in ker je bilo tožničino delovanje usmerjeno v to, da bi prvi toženec zapustil zemljišče njenih staršev, revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnici zaradi njene prvotne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo, ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada obeh tožencev.
izdaja gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje – odstop od sodne prakse – primerjava pravnega in dejanskega stanja - zelo hude posledice – neizkazane in pavšalne trditve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja, ali izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
S pavšalnimi trditvami, s katerimi se ne izkazujejo konkretne posledice izpodbijane odločitve, ni mogoče izkazovati izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005928
ZKP člen 372, 372-1420, 420/2. KZ člen 232, 232/1-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – lažni stečaj
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZST-1 člen 1, 1/3.
stvarna pristojnost sodišča – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – splošna pristojnost – zavrženje vloge
Sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je izdalo sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tudi pogoji za odločanje po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjeni, ker ima stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo v pravdnem postopku.
Glede na to, da je bila vloga naslovljena na Vrhovno sodišče, in da četrtega tožnika zastopa pooblaščenec, ni mogoče šteti, da je šlo za očitno pomoto. Revizija je bila vložena prepozno.