odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost odpovedi – rok za odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Glede na določbo 120. člena podjetniške kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti in uporabe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in po sprejemu Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, ki že upošteva nov koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR in ne določa več kriterijev za določitev presežnih delavcev, tožena stranka pri odpovedi ni bila več dolžna upoštevati kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe. V takšnem primeru bi se torej lahko odločila, da glede na odpoved manjšemu številu delavcev posebnih kriterijev sploh ne uporabi, ali pa - tako kot je storila, uporabi druge kriterije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
Sprejem novih aktov, z novim plačnim modelom, ki je imel za posledico znižanje tožničine plače, ne zadošča za zaključek, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. 7. 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. 6. 1992 o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, razen življenjskega zavarovanja člen 29, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 56, 63. ZUS-1 člen 47, 47/1.
zavarovalni nadzor - prekinitev postopka - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - povišanje premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - uporaba direktive - neskladje zakonske določbe z direktivo - prekinitev postopka
Postopek se prekine do odločitve sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - razlaga besedne zveze nagrada za narok – odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči – že rešeno pravno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče med revizijskim postopkom o vprašanju razlage besedne zveze „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Tarife Zakona o odvetniški tarifi že zavzelo stališče (od katerega izpodbijana sodba ne odstopa), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
nepravilna upravna odločba – odgovornost državnega organa – odgovornost nosilca javnih pooblastil – pojem protipravnosti – pravni standard – povrnitev premoženjske škode – dovolilnice za mednarodni cestni prevoz
Eden od kriterijev protipravnosti iz 26. člena URS je, da se ne uporabi povsem jasen predpis ali da se predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno prakso. To velja tako za podlago odškodninske terjatve zaradi nepravilne sodne odločbe kot zaradi nepravilne upravne odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 8, 11, 11/5.
denacionalizacija – vračanje podjetja – vračanje v različnih oblikah – neto aktiva – metode vrednotenja nepremičnin in ostalega premoženja – bistveno zmanjšana vrednost v naravi vrnjenega premoženja – protispisnost – dokazovanje z izvedencem
Ker vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja in ker je bil v obravnavani zadevi del podržavljenega podjetja že vrnjen z delnimi odločbami v obliki odškodnine in v naravi, je tožena stranka višino odškodnine, ki po določbah ZDen še pripada upravičencu, pravilno ugotovila tako, da je najprej izračunala vrednost neto aktive podržavljenega podjetja in nato od tega odštela vrednost že vrnjenega premoženja (odškodnine za denarna sredstva podjetja in druge premičnine ter vrednost nepremičnin, vrnjenih v naravi).
Ker gre v tej zadevi za vračanje podjetja, in sicer v kombinirani obliki, deloma v naravi in deloma v obliki odškodnine, je tožena stranka uveljavljano bistveno zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin pravilno upoštevala tako, da je vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin, ki jo je odštela od neto aktive (zato da je dobila višino odškodnine, do katere je upravičenec še upravičen), ugotovila po stanju, v kakršnem so bile v naravi vrnjene nepremičnine v času njihove vrnitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razlogi za izločitev sodnika
Domnevni izločitveni razlogi, ki se nanašajo zgolj na eno od sodnic določenega sodišča, v nobenem primeru ne morejo predstavljati drugih tehtnih razlogov v smislu določb 67. člena ZPP.
Presoja višine nepremoženjske škode - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 20 m, prvi tožnik je bil v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2005 do konca oktobra 2008, dnevno odsoten 7 do 8 ur, za drugega tožnika pa znaša relevantno obdobje 33 mesecev, saj je od oktobra 2006 do oktobra 2007 zaradi študija živel v Ljubljani, v relevantnem obdobju pa je bil večino časa doma.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede na podlago odločitve v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na navedeno vprašanje. Zato pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani in je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja le polemizirata z materialnopravnimi razlogi pravnomočne sodbe, pri čemer pavšalno navajata očitek bistvene kršitve in na več mestih nedovoljeno izpodbijata dejanske ugotovitve.
ZPP člen 115, 115/1, 262, 281. OZ člen 493, 493/1.
leasing pogodba – odgovornost za pravne napake – preložitev naroka – načelo prirejenosti ali enakopravnosti postopkov
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Odpravljanju in sankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem (pravdnem) postopku so namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročni zvezi – pravno mnenje – osebne lastnosti in stanja oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Za razliko od načelnega pravnega mnenja pravno mnenje vedno temelji na konkretnem primeru. Izolirano obravnavanje njegovega jedra brez upoštevanja specifičnosti konkretnega primera in razlogov o njih zato lahko privede do pomanjkljivega ali celo napačnega razumevanja pravnega mnenja. Zmotno je namreč stališče, da se v primeru vpliva osebnih lastnosti in stanj oškodovanca na nastanek oziroma večji obseg škode kategorično zahteva presoja po tako imenovani deljeni vzročnosti.
V konkretnem primeru gre pri nastali škodi za adekvatnost, kakor jo pojmuje povprečno izkušen opazovalec, ki tudi lahko pričakuje, da vsi ljudje niso enako psihično stabilni.
dovoljenost revizije – inšpekcijski ukrep – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – ne bis in idem – zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, ki je postavljeno zgolj na splošni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez predloženih dokazov za opisane hude posledice presoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve za revidenta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014875
ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.
Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.
Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.
Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.
V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS0017025
URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZPP člen 105a, 105a/2. ZST-1 člen 8.
pritožba - sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča.
pritožba tožene stranke – pritožba agencije – raziskovalna dejavnost – izbor na javnem razpisu – pravni interes - abstrakten interes – interes varstva objektivne zakonitosti - (ne)dokončen upravni akt – nedovoljena pritožba
Glede na procesno situacijo, ko je predmet upravnega spora vprašanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je glede na določbe takrat veljavnega materialnega prava, v obravnavanem primeru ZRRD (in ZJA) štelo, da izpodbijana odločitev tožene stranke (pritožnice) še ni dokončen upravni akt, tožena stranka za obravnavanje vložene pritožbe ne izkazuje pravnega interesa. S pritožbenimi navedbami namreč ne zasleduje kakšnega svojega konkretnega pravnega interesa, temveč le interes za varstvo objektivne zakonitosti, torej abstrakten pravni interes, ki pa za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča ne zadošča. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – laična revizija zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije – opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.