ZDR člen 112, 122/1, 112/1-4, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - dolžnost izrabe letnega dopusta
Zgolj razlog za odpoved na strani delodajalca ne zadostuje za pravni zaključek, da tožnik ni mogel izkoristiti (dela) letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Tako je tožnik predhodno opozoril revidentko, da bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar nedvomno kaže na to, da je (vsaj) tedaj vedel, kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje, zato bi lahko (vsaj) v tem obdobju koristil letni dopust, če seveda ni bilo drugih objektivnih okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Od tega, ali dopusta zaradi objektivnih razlogov ni mogel izrabiti, je odvisna njegova pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
URS člen 8, 153, 153/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 5, 6, 8, 10, 11, 12, 15. ZDen člen 51. ZZad člen 65, 65/2, 68. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 146.
denacionalizacija - tuja pravna oseba - dovoljena revizija - meddržavna pogodba - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad - ureditev premoženjskopravnih razmerij med državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom - določitev lastninskih deležev
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.
obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
invalidska pokojnina – gostota zavarovalne dobe – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zagotavljanje pravic
Iz drugega odstavka 73. člena ZDR ne izhaja, da delodajalec prenosnik v enem letu po prevzemu, če obstajajo zakonski razlogi, delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Obveznost spoštovati določila kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, ne posega v pravico delodajalca prevzemnika, da v primeru obstoja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na njegovi strani pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
bivši vojaški zavarovanec – predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – starostna pokojnina
Z dokončno in pravnomočno odločbo je bila revidentu priznana pravica do pokojnine pri toženi stranki po splošnih predpisih od 11. 7. 2001 dalje, zato ni pravne podlage za upravičenost do razlike med pokojnino, ki jo je pred tem datumom prejemal pri tujem nosilcu zavarovanja, in pokojnino, ki bi jo hipotetično prejemal pred tem datumom pri domačem nosilcu zavarovanja.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005088
ZPP člen 287, 287/1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – izvajanje dokazov – dokazni predlog
Izvedenec je bil zaslišan in je odgovarjal na vprašanja oziroma pripombe, ki jih je za toženo stranko oblikovala kardiologinja in ki mu jih je ob zaslišanju zastavila pooblaščenka tožene stranke. Ta je ob koncu zaslišanja predlagala soočenje dveh specialistov in ni navedla v zvezi s čim naj se soočenje opravi. Zato je bila zavrnitev tega dokaznega predloga utemeljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – obseg sodne presoje
Sodišče res ne presoja racionalnosti, pravilnosti oziroma primernosti odločitev delodajalca o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev, reorganizaciji delovnega procesa, ipd., vendar to ne pomeni, da vsaka odločitev delodajalca o reorganizaciji, zmanjšanju števila zaposlenih delavcev oziroma o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že pomeni tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi konkretnega delavca in da je takšno prenehanje mogoče pojasniti le s splošnimi zaključki o omejenem okviru sodne presoje. Delodajalec je tisti, ki mora najprej dokazati, da obstajajo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, ne pa fiktivni. Pri presoji utemeljenosti odpovedi iz poslovnega razloga je seveda mogoče zatrjevati in dokazovati tudi zlorabo pravic ali prepovedano diskriminacijo.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnosti
V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Ugotovljeno je bilo, da je bila revidentu ponujena nova ustrezna zaposlitev, ki pa je ni sprejel. Zato mu je bila po presoji revizijskega sodišča pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi po 90. členu ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti – presoja odpovednega razloga – potek mandata - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni.
Če delodajalec navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, so te okoliščine lahko pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005089
ZPIZVZ člen 6, 7. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 251. ZDSS-1 člen 75.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – invalidnina – procesna predpostavka – zavrženje tožbe - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Kolikor tožnik navaja, da prvostopni organ o njegovi zahtevi ni odločil v zakonskem roku, bi lahko zaradi molka organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP vložil pritožbo na organ druge stopnje. Na tak način bi lahko dosegel dokončno odločitev o svoji zahtevi. Ker ni izkazal, da bi v skladu z 251. členom ZPIZ-1 vložil pritožbo v smislu navedenih določb ZUP, je sodišče glede tega zahtevka na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 8, 8/5, 113, 208, 208/1, 208/2. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika
Ker revident ni opravljal funkcije sindikalnega zaupnika, ni upravičen do posebnega pravnega varstva ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
bivši vojaški zavarovanec - predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Na zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje pravice do pokojnine za nazaj ni vplivalo njegovo tedanje stalno prebivališče in državljanstvo, temveč to, da na dan 18. 10. 1991 ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, konkretno mu na ta dan ni manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, saj je pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih že izpolnjeval in mu je bila pravica tudi že priznana.
ZUS-1 člen 47, 47/1. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 49, 56. Pogodba o delovanju Evropske skupnosti (PES) člen 43, 49. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
prekinitev postopka - tožba Evropske komisije proti Sloveniji - skladnost določbe nacionalnega prava z direktivo - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je odločitev o tožbi odvisna od odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11, je Vrhovno sodišče prekinilo postopek do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
ZUP člen 35, 37, 37/1, 39, 39/2. ZUS-1 člen 27, 27/2, 63.
zavarovalniški nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - izločitev uradne osebe – izločitveni razlog – nepristranskost – pravica do izjave
Vrhovno sodišče je konkretno postopanje uradne osebe že presojalo in v odločbi G 14/2010 z dne 5. 10. 2010 presodilo, da izločitveni razlog glede postopanja konkretne uradne osebe v konkretnem postopku, na katerega se sklicuje tožnik, ne obstaja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nastanek razloga za odpoved – zaposlitev drugega delavca za nedoločen čas – zloraba poslovnega razloga
Datum nastanka razloga ne pomeni, da delodajalec oziroma zanj njegov zastopnik (18. člen ZDR) tega razloga ne ugotovi šele enkrat po tem, ko je ta že nastal, morda celo zaradi lastne napačne presoje ali celo nepazljivosti. Tudi ne pomeni, da v primeru poslabšanja rezultatov dela (v konkretnem primeru poslabšanju rezultatov prodaje vozil) poslovni razlog nastane že takoj oziroma po enem ali dveh mesecih slabših rezultatov, saj je v takšnem primeru lahko odvisen tudi od ostalih dejavnikov v zvezi s pričakovanji poslovanja v bodoče in nenazadnje celo od odločitve delodajalca.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka ugotovila pomemben upad prodaje šele z iztekom obdobja od januarja do maja 2009. Prav ob takšni ugotovitvi pa ni mogoče pritrditi reviziji in presoji sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku, ker je v februarju 2009 z zaposleno delavko za določen čas sklenila pogodbo o zaposlitvi z nedoločen čas. O zlorabi pravice bi morda lahko govorili le v primeru, če bi bilo že v februarju 2009 popolnoma jasno, da je delo enega od prodajalcev odveč in bi tožena stranka kljub temu sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z enim od prodajalcev, ki bi mu v nasprotnem primeru takrat (ali v kratkem času po tem) prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, takoj za tem oziroma v kratkem času po tem pa bi odpovedala pogodbo o zaposlitvi drugemu delavcu, ki je bil že zaposlen za nedoločen čas.