razdružitev skupnega premoženja občine – število prebivalcev kot ključ delitve skupnega premoženja občine – naknadna razdružitev premoženja
Čeprav je navedena terjatev obstajala že pred 31. 12. 2002 in je bila kot taka skupno premoženje bivše občine, pa s Pogodbo ni bila konkretno razdružena. Zato je prisilno izterjani pravnomočno prisojeni znesek predmet naknadne razdružitve skupnega premoženja, o razdružitvi katerega »ni bilo odločeno v okviru pogodbenih določil, ki so urejale taksativno razdelitev posameznih oblik premoženja«, ne pa za razdružitev naknadno najdenega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za razdelitev, opravljeno naknadno, potrebno uporabiti ključ delitve dogovorjen s pogodbo.
Sodišče druge stopnje se z odločilnim vprašanjem, ali je šlo pri delu tožnice za takšno dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi, sploh ni ukvarjalo. Ugotovilo je le, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, pomenilo povečano nevarnost zanjo, kar pa ne zadošča. Če neko delo za zdravje ljudi ni na splošno nevarno, ampak je nevarno le v posebnih okoliščinah posameznikove preobčutljivosti, ki lahko sproži alergično reakcijo, delodajalec ne more objektivno odgovarjati za nastop delavčevega poklicnega obolenja s škodnimi posledicami. V kolikor bi šlo tudi v predmetni zadevi za tak primer, bi moralo sodišče presojati obstoj krivdne odgovornosti tožene stranke, ki jo je tožnica utemeljevala z očitkom, da ji le-ta ni zagotavljala ustreznih zaščitnih sredstev.
ZDR člen 184. OZ člen 76, 964, 965, 1050, 1053, 1055. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vezanost na zunajsodno poravnavo – sklenitev zunajsodne poravnave
Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega razmerja. Na njeni podlagi nastanejo nove pravice in obveznosti, kar pomeni, da ima poravnava konstitutivne učinke, saj se pravice iz prejšnjega razmerja ne morejo več uveljaviti. Enake učinke ima glede pravice do odškodnine tudi poravnava, ki jo je na podlagi zavarovanja pred odgovornostjo s tožnico sklenila toženkina zavarovalnica (964. in 965. člen OZ).
blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Tožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 ne more uspešno ubraniti pred zahtevkom tožeče stranke za varstvo njene znamke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – majhno sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Na sodišču z manjšim številom zaposlenih so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, kar vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
ZOR člen 18, 18/1, 366, 366/1, 376, 376/1. OZ člen 6/1, 352, 352/1. ZPP člen 254.
povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja – dokazovanje – dejstva – izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
obveznost iz gospodarske pogodbe – poroštvo – solidarno poroštvo – fizične ali pravne osebe kot poroki
Zakonsko določena domneva solidarnega poroštva za obveznosti iz gospodarskih pogodb velja ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt.
ZOR člen 167, 170. ZPP člen 7, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjsko škodo – poškodba pri športu - odbojka – nevarna dejavnost - objektivna odgovornost šole – krivdna odgovornost šole – odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik – nadzorstvo učitelja
Pravilna je presoja, da je učitelj nadzor nad dijaki opravljal na ustrezen način, torej je ravnal tako, kot je treba, zaradi česar revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji, da ni odgovornosti tožene stranke za ravnanje njenega delavca (170. člen ZOR), niti odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik zaradi neskrbnega nadzorstva (167. člen ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005710
ZKP člen 420, 420/1, 421, 421/3. KZ-1 člen 86, 86/4. KZ člen 107, 107/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - odreditev izvršitve zaporne kazni – preklic pogojne obsodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodne odločbe, izdane v fazi izvrševanja kazenskih sankcij, praviloma ni dopustna. Praksa Vrhovnega sodišča izjemoma dopušča zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist.
OZ člen 1018. ZOR člen 1003. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
poroštvo – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – razmerje med porokom in izbrisanim glavnim dolžnikom – prekluzivni rok – zakonska subrogacija – prehod terjatve
V primerih, ko porok jamči za obveznost družbe, ki je kasneje izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod, je za presojo porokovega položaja pomembno le, ali je upnik pravočasno (v enoletnem prekluzivnem roku) uveljavil svojo terjatev do izbrisanega glavnega dolžnika. Porok, ki poravna upnikovo terjatev, namreč vstopi v njegov položaj.
ZKIZ člen 14, 112, 112/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 5, 9, 13 - 17. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - priposestvovanje - odločba upravnega organa o denacionalizaciji - močnejša pravica
Če je priposestvovalna doba potekla do 6. 4. 1941, je bilo tudi na zemljišču, ki je družbena lastnina, mogoče pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem.
ZOdvT člen 15, 41. ZodvT tarifna številka 3300. Odvetniška tarifa tarifna številka 19, 19/3, 21. OZ člen 179, 182.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada odvetniku - prehodne in končne določbe ZOdvT
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo 16. 5. 2007, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnikov v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Revizijsko sodišče je zato tožniku namesto priglašene nagrade za postopek z revizijo po tarifni številki 3300 ZOdvT priznalo nagrado za izredno pravno sredstvo po tarifni številki 21 OT in nagrado za nadaljnje obrazložene vloge po 3. točki tarifne številke 19 OT.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZIKS člen 145a. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 3, 4, 5, 5/3, 5/4, 6, 6/2.
Denacionalizacijskega zahtevka zakon ni oblikoval kot odškodninskega. Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije oziroma vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja določa ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Za ugotavljanje vrednosti zaplenjenih objektov s premičninami velja pravilo iz 4. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja, predlagateljice pa vrednosti niso dokazale na način iz 5. člena.
ZPP člen 367b, 367b/2, 373, 373/2, 375, 377. URS člen 22. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - pogoj - plačilo kupnine ob sprejemu ponudbe - priloge revizije - predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
Revizija se lahko vloži zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre tudi takrat, ko je revident že v pritožbi uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo. V tej zadevi pa tožnik v pritožbi ni uveljavljal procesne kršitve, da je bila zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi izvedenca gradbene stroke v sodbi prve stopnje neobrazložena.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - poprava vloge - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker vloga ni bila dopolnjena in popravljena, čeprav je bila dolžnica poučena o pravnih posledicah svoje pasivnosti, jo je Vrhovno sodišče skladno z določbo petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.