ZPIZVZ člen 6. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249. URS člen 158.
pokojnina - pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba – ponovna zahteva za odmero pokojnine – zavrženje zahteve
Po določbi 158. člena URS, s katerim se ureja institut pravnomočnosti, je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Teh postopkov, med katerimi je tudi ustavna pritožba, tožnik ni sprožil. Takšnega postopka tudi ne predstavlja nova zahteva za ponovno odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, zaradi česar jo je tožena stranka na prvi stopnji pravilno zavrgla.
blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Tožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 ne more uspešno ubraniti pred zahtevkom tožeče stranke za varstvo njene znamke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001839
URS člen 14, 22. ZGO člen 54. OZ člen 1, 53, 88. ZPP člen 1, 180, 180/1, 339, 339/2-8.
uresničevanje javnega interesa - pogodba o izvajanju storitvenih nalog javne uprave – prenos izvajanja storitvenih nalog na osebo zasebnega prava - sodna pristojnost – delna nedopustnost pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - sprememba tožbe
S tem, da je sodišče šele skupaj s sodbo sprejelo sklep, s katerim je dovolilo spremembo tožbe, bi lahko prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le, če bi bilo zaradi takšnega ravnanja v konkretnem primeru poseženo v pravico tožene stranke do izjave. Nobenega zadržka ni, da izvajanje dela storitvenih nalog javne uprave tožeča stranka kot oseba javnega prava pogodbeno prenese na osebo zasebnega prava. Četudi se na ta način uresničuje javni interes, gre za razmerja, v katera lokalna skupnost ne vstopa iure imperii in zato za njih veljajo določbe obligacijskega prava – torej določbe OZ, kolikor posameznih vprašanj ne urejajo drugi zakoni (1. člen OZ). Spori iz takšnih razmerij pa se presojajo pred sodišči po določbah ZPP (1. člen ZPP). Ni mogoče prevzeti pogodbene obveznosti, da bo stranka pridobila gradbeno dovoljenje na svoje ime. V upravnem postopku se lahko izkaže, da je predmet pogodbe, kolikor ga je razumeti kot obveznost dosege rezultata, nemogoč. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – odvetnica kot stranka v postopku
V v predmetni zadevi se ne uporabljajo pravila ZPP v gospodarskih sporih. Tožeča stranka (odvetnica) namreč ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005855
ZKP člen 41, 41/5, 371, 371/1-8, 371/1-10, 371/1-11, 372, 372-5, 385, 424, 424/1. KZ člen 244, 244/1. KZ-1 člen 7, 209, 209/1, 240, 240/1. URS člen 28.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi – nedovoljen dokaz – izločitev sodnika – prepoved reformatio in peius – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost - uporaba milejšega zakona – pravna opredelitev – zloraba položaja ali pravic – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti - humanitarna organizacija – ponarejanje poslovnih listin – poslovna listina - odločba o kazenski sankciji
Če se storilcu istočasno sodi za več kaznivih dejanj, je treba za vsako od njih posebej presoditi, kateri kazenski zakon pride v poštev.
Drugostopenjsko sodišče je z določitvijo kazni po novem, milejšem zakonu, ki je po višini enaka kazni, ki jo je določilo sodišče prve stopnje, kazen dejansko postrožilo, s tem pa ravnalo v nasprotju z načelom prepovedi reformatio in peius.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Vrhovno sodišče je pooblaščeno in dolžno preizkusiti obstoj kršitev, zaradi katerih je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje.
povrnitev škode - policist – poškodba pri nogometu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti
Rekreativno igranje nogometa ni nevarna dejavnost. Običajni nogometni prekršek ne predstavlja nedopustnega ravnanja kot elementa odškodninskega delikta.
prenehanje terjatve zaradi plačila – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Za subsumpcijo dejanskega stanu pod pravilo iz prvega odstavka 312. člena ZOR zadošča, da dolžnik ob plačilu opredeli terjatev, ki jo želi poravnati, in ni potrebna še kakšna posebna (dodatna) pisna izjava o vračunavanju ali načinu poplačevanja (vseh) obstoječih terjatev med strankama.
obveznost iz gospodarske pogodbe – poroštvo – solidarno poroštvo – fizične ali pravne osebe kot poroki
Zakonsko določena domneva solidarnega poroštva za obveznosti iz gospodarskih pogodb velja ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZIKS člen 145a. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 3, 4, 5, 5/3, 5/4, 6, 6/2.
Denacionalizacijskega zahtevka zakon ni oblikoval kot odškodninskega. Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije oziroma vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja določa ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Za ugotavljanje vrednosti zaplenjenih objektov s premičninami velja pravilo iz 4. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja, predlagateljice pa vrednosti niso dokazale na način iz 5. člena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja mož ene od pravdnih strank. Ker gre po strokovnosti in stažu za znanega sodnika, dejstvi, da se je pred letom in pol upokojil in da je pretežno sodil v sporih z drugega pravnega področja, kot pa je obravnavan spor, ne izključujeta vtisa pristranskosti sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014433
ZD člen 34.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril
Z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril se uveljavlja (kršena) pravica do nujnega deleža. Gre za izjemo od načela, da je tuje obligacijsko razmerje nedotakljivo, in tretja oseba vanj ne more poseči. Kot je tožnici že pojasnilo sodišče druge stopnje, da iz tožbenih trditev izhaja, da želi doseči vrnitev solastniškega deleža na nepremičnini v zapuščino po pokojnem očetu, vendar hkrati ne zatrjuje, da je njen nujni delež prikrajšan. Presoja, da iz trditev, ki so navedene v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je zato pravilna.
ZOR člen 167, 170. ZPP člen 7, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjsko škodo – poškodba pri športu - odbojka – nevarna dejavnost - objektivna odgovornost šole – krivdna odgovornost šole – odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik – nadzorstvo učitelja
Pravilna je presoja, da je učitelj nadzor nad dijaki opravljal na ustrezen način, torej je ravnal tako, kot je treba, zaradi česar revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji, da ni odgovornosti tožene stranke za ravnanje njenega delavca (170. člen ZOR), niti odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik zaradi neskrbnega nadzorstva (167. člen ZOR).
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
Presoja sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka dolžna poskrbeti za nego, varstvo, oskrbo in varnost takrat štirimesečne prve tožnice, tako da se ob morebitnih močnejših trzljajih v posteljici ali v stolčku, ne bi mogla poškodovati, je po stališču revizijskega sodišča pravilna. Štiri mesece stari pacienti morajo imeti v bolnišnici takšno oskrbo, ki jim bo zagotovila varno bivanje. Te pogoje je bila dolžna zagotoviti prva toženka, pri kateri je bila prva tožnica v oskrbi. Zahteva, da bi morali tožniki ukrepe prve toženke konkretno določiti in natančno opisati v vseh podrobnostih, bi bila prestroga. Prva toženka bi morala sprejeti takšne ukrepe, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnost nastanka potencialnih poškodb na raven najnižjega tveganja in iskati primerne rešitve za večjo varnost bolnikov.
Napačno je stališče sodišča druge stopnje, ki je v situaciji non liqet odločilo s sklicevanjem na pravila o procesnem dokaznem bremenu. Procesno dokazno breme se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank in njeni procesni aktivnosti. Vendar ob izdaji sodbe, v trenutku, ko je treba odločiti o utemeljenosti zahtevka (oziroma že prej, ko nastopi prekluzija pravice do predlaganja novot), procesno dokazno breme preneha in nastopi materialno dokazno breme. Če se sodišče (še vedno) ne more zanesljivo opredeliti o dokazanosti ali nedokazanosti pravno pomembnega dejstva, mora odločiti po pravilu o materialnem in ne procesnem dokaznem bremenu.
Upoštevaje neizpodbojno dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, je jalovo revizijsko iskanje opore za stvarno pasivno legitimacijo prvega toženca v določbi drugega odstavka 881. člena ZOR; ker slednji ni bil posrednik pri organiziranju potovanja, ga na podlagi te zakonske določbe v nobenem primeru ni mogoče šteti za organizatorja. Do drugačnega rezultata tudi ne more privesti (sicer podredno) sklicevanje tožnikov na določbo tretjega odstavka 85. člena ZOR, saj so po ugotovitvah v pravnomočni sodbi vedeli ali bi po okoliščinah lahko vsaj sklepali, da je prvi toženec sklenil pogodbo o organiziranju potovanja le kot zastopnik v imenu zastopane druge tožene stranke.
ZPP člen 367b, 367b/2, 373, 373/2, 375, 377. URS člen 22. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - pogoj - plačilo kupnine ob sprejemu ponudbe - priloge revizije - predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.