ZOR člen 25, 25/2, 374, 374/1. Zakon o zastaranju terjatev člen 17.
pogodba o prometu blaga in storitev – gospodarska pogodba – zastaranje terjatve – objektivni kriterij za gospodarsko pogodbo – registrirana poslovna dejavnost – komisija - pogodba o nakupni komisiji – nakup lastnih delnic
Da je pod izrazom »pogodbe v prometu blaga in storitev« potrebno razumeti gospodarske pogodbe, kot so definirane v drugem odstavku 25. člena ZOR, se je Vrhovno sodišče RS že večkrat jasno izreklo.
Objektivnega kriterija, tudi v okviru določbe 374. člena ZOR o zastaranju terjatev iz gospodarskih pogodb, ni mogoče interpretirati tako, da bi imela naravo gospodarske pogodbe le pogodba, sklenjena v okviru registrirane dejavnosti.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
dokazovanje - izvedenec - določenost tožbenega zahtevka - informativni dokaz - ugotovitve izvedenca - sistem prekluzij - poizvedovalni dokaz - za stranko nepričakovan obrat v postopku
Določenost tožbenega zahtevka je treba ločiti od njegove dokazanosti.
Informativen oziroma poizvedovalen dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča glede na okoliščine primera utemeljen, saj tožeča stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja.
Tožeča stranka do ugotovitev postavljenega izvedenca dejansko ni mogla »vedeti, s katero dokumentacijo razpolaga toženec in katero bo za izdelavo izvedeniškega mnenja potreboval izvedenec«, niti »da se bodo [njeni] dokazi izkazali za relevantne«. Gre za dokaze (oziroma podatke), ki se nanašajo na obdobje izvrševanja Pogodbe in ki kot taki niso bili pravno pomembni, dokler se (po ugotovitvah izvedenca) ni izkazalo, da tožena stranka ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo za čas po enostranski prekinitvi Pogodbe z njene strani.
Tožeča stranka je dokaz z izvedencem predlagala kot glavni dokaz. Za primer, da ta dokaz ne bi uspel, pa je napovedala druge dokaze. Tako je potem, ko glavni dokaz dejansko ni uspel, kar je (tudi) po oceni revizijskega sodišča predstavljalo »obrat v procesu, ki ga ni bilo mogoče predvideti«, za dokaz iste teme dopustno predlagala druge dokaze. Sistem prekluzij (za razliko od sistema eventualne maksime) namreč stranke (v obravnavanem primeru tožeče) ne sili, da v vsakem primeru že takoj ponudi vse dokaze, ki bi eventualno lahko prišli v poštev, temveč šele, ko postanejo relevantni.
ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
ZDR člen 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
Nižji sodišči sta preuranjeno zaključili, da je že zgolj sprememba sistemizacije zaradi prenosa podjetja (pripojitev drugih družb) in poenotenje vrednotenja delovnih mest utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi ugotovili, v čem naj bi bilo tožničino delovno mesto na novo in drugače opredeljeno. Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oziroma potrebno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005932
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), o prekršku odloča sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - nepremičnine z območja več sodišč
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Krajevna pristojnost za odločanje o izvršilnem sredstvu izvršbe na nepremičnine, na katero četrti odstavek 35. člena ZIZ napotuje, je urejena v 166. členu ZIZ. Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
odgovornost pravne osebe - odgovornost samoupravne lokalne skupnosti – odgovornost odgovorne osebe – župan – pooblastilo za izvedbo javnega naročila
Župan se s pooblastitvijo za vodenje postopka in izvedbo javnega naročila ne razbremeni svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
URS člen 8, 153, 153/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 5, 6, 8, 10, 11, 12, 15. ZDen člen 51. ZZad člen 65, 65/2, 68. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 146.
denacionalizacija - tuja pravna oseba - dovoljena revizija - meddržavna pogodba - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad - ureditev premoženjskopravnih razmerij med državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom - določitev lastninskih deležev
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo – zavrženje revizije
Pooblaščenec je reviziji sicer priložil pooblastilo, ki pa ni bilo novo (datirano je bilo z dnem vložitve tožbe) niti posebno (ni vsebovalo izjave volje pooblastiteljice za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva).
Sodišče prve stopnje je sicer pozvalo pooblaščenca revidentke k (naknadni) predložitvi pravilnega in popolnega pooblastila, vendar glede na določbo petega odstavka 98. člena ZZP za to ni imelo pravne (zakonske) podlage (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP).
Pooblaščenec s splošnim pooblastilom (iz prvega odstavka 95. člena ZPP) ni pooblaščen za vložitev izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 95. člena ZPP), temveč le rednega (1. točka prvega odstavka 95. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA
VS4001947
ZS člen 103, 103/2. ZPP člen 25, 25/2, 48. OZ člen 851, 859.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – zatiranje nelojalne konkurence – izključna krajevna pristojnost – špediterske storitve
V predmetni zadevi ne gre za spor v zvezi z zatiranjem nelojalne konkurence oziroma pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 103. člena ZS.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zatrjevanjem, da razlogi izpodbijane pravnomočne sodbe niso razumljivi, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve materialnega predpisa o prekršku. Slednjo se lahko stori samo z odločitvijo v izreku odločbe oziroma sodbe o prekršku, ne pa tudi z obrazložitvijo sodbe.
Za pretrganje zastaranja pregona zadostuje, da je sodba izdana ter posredovana prekrškovnemu organu. Datum odprave sodbe na storilčev naslov je relevanten zgolj za presojo absolutnega zastaranja.
Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.
Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.
Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude s plačilom več kot 30 dni) zapade v plačilo celotno neodplačano posojilo, ki je v pogodbi opredeljeno kot kapitalizirano posojilo, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nična, v kolikor tako določena pavšalna (ali pogodbeno dogovorjena) odškodnina presega dejansko škodo.
Revident izhaja iz prepričanja, da je podan razlog za zavrnitev registracije znamke iz točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (podobnost znaka in znamke ter obstoj verjetnosti zmede v javnosti). Zgoraj povzete revizijske trditve namreč po vsebini ne pomenijo nič drugega kot ponavljanje tega prepričanja, ki ga je uveljavljal skozi ugovorni postopek pred Uradom in kasneje s tožbo zoper odločbo Urada pred upravnim sodiščem. Abstraktno videnje revidenta, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi morebitne uveljavitve izpodbijane znamke, pa za utemeljitev zelo hudih posledic iz 3. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. V zvezi z domnevnimi zelo hudimi posledicami v obliki materialne škode, revizijsko sodišče še dodaja, da ima blagovna znamka naravo premoženjske pravice; zato bi zmanjšanje oziroma preprečitev povečanja premoženja iz tega naslova revident moral oceniti konkretneje kot zgolj s pavšalno navedbo, da je škoda „nedvomno ogromna“ in da je v tem trenutku še ni mogoče materialno ovrednotiti.
OZ člen 82, 649, 653, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - sprememba cene
Klavzula ključ v roke v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cene, tudi na nepredvidena in presežna dela. V tem smislu dela, ki so dogovorjena v pogodbi s takšno klavzulo, res niso navedena taksativno. Pri razlagi te klavzule pa je treba ostati znotraj kroga tistih nepredvidenih in presežnih del, ki so povezana z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino – krajevna pristojnost
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na
nepremičnine
četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Za primere, ko je predlagana izvršba na le eno nepremičnino, prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
vojaška pokojnina – bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala.