družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.
Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve.
Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu o odpoklicu je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.
Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – odvetnica kot stranka v postopku
V v predmetni zadevi se ne uporabljajo pravila ZPP v gospodarskih sporih. Tožeča stranka (odvetnica) namreč ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela – bolniška odsotnost
Tolmačenje, za katerega se zavzema tožena stranka, bi pomenilo, da se pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevajo le mnenja osebnega zdravnika oziroma odločbe imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije, ki so v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi znane, pa čeprav so nezakonite. Prav takšno tolmačenje bi pomenilo izgubo pravne varnosti, saj bi delavcu onemogočilo, da s pravnimi sredstvi doseže drugačno odločitev o začasni nezmožnosti za delo oziroma bi mu onemogočilo, da z naknadno odločitvijo o priznanem bolniškem staležu vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – istočasnost priznanja pravic
Tožniku je bila najprej priznana pravica do premestitve na novo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2007 dalje, od 1. 2. 2008 pa mu je treba zaradi ugotovitve nezmožnosti dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem so že upoštevane omejitve iz predhodno priznane pravice do premestitve, izrecno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen ZPIZ-1). Delovno mesto, na katero je razporejen od 1. 7. 2007, od razporeditve dalje namreč predstavlja tožnikovo novo delo, ki je podlaga za oceno njegove preostale delovne zmožnosti v naprej.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208/1, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije – pravica do revizije – prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris iz sodnega registra – pravni interes - zavrženje revizije
Tožena stranka je bila 10. 3. 2010 izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se postopek, če bi bil prekinjen, nikoli ne bi mogel nadaljevati (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zato vložene revizije ne bo mogoče obravnavati, torej tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - optimizacija proizvodnje
V optimizacijo delovnega procesa sodi tudi zmanjševanje števila minut, ki je potrebno za izdelavo posameznega proizvoda.
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja (če to pred tem ni obstajalo, temveč je namesto tega obstajala neka od pogodb civilnega prava, po kateri je delavec izvrševal dela za delodajalca). Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR. Tudi s postavitvijo denarnega zahtevka za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti tega roka – torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4001785
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 26, 47, 48, 75. ZUKZ člen 81. ZMZPP člen 89.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodaja blaga - neizpolnitev pogodbe - plačilo razlike v ceni - kritni kup blaga - dunajska konvencija
Z Dunajsko konvencijo je za tožbeni zahtevek za plačilo razlike v ceni pri kritnem kupu izrecno predpisano, da je utemeljen samo, če je pogodba razvezana, do česar pa lahko pride le z določno izjavo ene stranke in obvestitvijo druge stranke o njej.
odškodninska odgovornost delodajalca - disciplinski postopek – kriva kazenska ovadba – kršitev osebnostnih pravic – nepremoženjska škoda
Sodna razveljavitev disciplinske odločbe sama po sebi še ne pomeni, da je tožena stranka tožniku kršila temeljne človekove pravice in svoboščine in da je zato odškodninsko odgovorna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001839
URS člen 14, 22. ZGO člen 54. OZ člen 1, 53, 88. ZPP člen 1, 180, 180/1, 339, 339/2-8.
uresničevanje javnega interesa - pogodba o izvajanju storitvenih nalog javne uprave – prenos izvajanja storitvenih nalog na osebo zasebnega prava - sodna pristojnost – delna nedopustnost pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - sprememba tožbe
S tem, da je sodišče šele skupaj s sodbo sprejelo sklep, s katerim je dovolilo spremembo tožbe, bi lahko prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le, če bi bilo zaradi takšnega ravnanja v konkretnem primeru poseženo v pravico tožene stranke do izjave. Nobenega zadržka ni, da izvajanje dela storitvenih nalog javne uprave tožeča stranka kot oseba javnega prava pogodbeno prenese na osebo zasebnega prava. Četudi se na ta način uresničuje javni interes, gre za razmerja, v katera lokalna skupnost ne vstopa iure imperii in zato za njih veljajo določbe obligacijskega prava – torej določbe OZ, kolikor posameznih vprašanj ne urejajo drugi zakoni (1. člen OZ). Spori iz takšnih razmerij pa se presojajo pred sodišči po določbah ZPP (1. člen ZPP). Ni mogoče prevzeti pogodbene obveznosti, da bo stranka pridobila gradbeno dovoljenje na svoje ime. V upravnem postopku se lahko izkaže, da je predmet pogodbe, kolikor ga je razumeti kot obveznost dosege rezultata, nemogoč. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/7, 188, 188/3. ZST-1 člen 3, 3/8, 34, 34/1, 34/4. ZGD-1 člen 398. OZ člen 395, 395/1, 416. URS člen 23.
enotno sosporništvo - plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - izdaja plačilnega naloga enemu od sospornikov
Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP na ostale tri tožnike ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen le na prvo tožnico, vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001801
ZIZ člen 44, 53, 61, 62. OZ člen 233. ZM člen 16.
lastna menica – izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine – neupravičena pridobitev – ugovori izdajatelja menice
Če je toženec (dolžnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) imel možnost uveljavljati ugovore zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pa tega ni storil, tega, kar je plačal na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri bi uveljavljal ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge.
Izdajatelj menice lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico, tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice.
ZPP člen 25, 25/2, 30, 32, 481, 482. ZFPPIPP člen 442, 442/7.
spor o pristojnosti – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – gospodarski spor
Ker gre za spor med tožečo stranko, ki je gospodarska družba, in toženo stranko kot fizično osebo, ta ne ustreza personalnemu kriteriju opredelitve gospodarskih sporov, po katerem mora biti vsaka od strank oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001838
ZOR člen 154, 185, 185/1, 185/3, 376. ZPP člen 377, 490.
odškodnina za premoženjsko škodo - zmanjšanje premoženja zaradi protipravne odtujitve stvari – izkop gramoza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost oškodovanca – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Za začetek teka zastaralnega roka po prvem odstavku 376. člena ZOR je pomembno, kdaj je oškodovanec mogel glede na okoliščine primera ob običajni skrbnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek. Tržna cena je primerno izhodišče za izračun ustrezne vsote kot odškodnine (tretji odstavek 185. člena ZOR), če gre za škodo zaradi zmanjšanja premoženja s protipravno odtujitvijo stvari.
ZPIZVZ člen 6. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249. URS člen 158.
pokojnina - pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba – ponovna zahteva za odmero pokojnine – zavrženje zahteve
Po določbi 158. člena URS, s katerim se ureja institut pravnomočnosti, je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Teh postopkov, med katerimi je tudi ustavna pritožba, tožnik ni sprožil. Takšnega postopka tudi ne predstavlja nova zahteva za ponovno odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, zaradi česar jo je tožena stranka na prvi stopnji pravilno zavrgla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – napaka volje – grožnja s policijo
„Grožnja“ z uvedbo postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi in kazensko prijavo, ni mogla pri tožnici povzročiti utemeljenega strahu, da bi ta pod njegovim vplivom lahko izjavila drugačno voljo, kot bi jo sicer, še posebej ob dejstvu, da je tožnica pred podajo odpovedi imela ustrezen čas za razmislek. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožničini nadrejeni izvršili konkretna dejanja, ki bi lahko vplivala na njeno voljo, zato je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj, da je tožnica napisala odpoved pogodbe o zaposlitvi (v skladu v skladu s 80. in 81. členom ZDR), saj je v njeni izjavi izražena volja, da ji takoj preneha delovno razmerje.
Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - povečan obseg naročil
Večji obseg naročil utemeljuje obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.