dovoljenost revizije – pooblastilo odvetnika za revizijo – odločba o brezplačni pravni pomoči namesto pooblastila - zavrženje revizije
Odvetnik je za vložitev revizije dolžan predložiti sodišču novo in posebno pooblastilo (stranke), saj odločba o brezplačni pravni pomoči takega pooblastila ne nadomešča.
URS člen 2, 14, 22, 23, 74. ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 12, 18, 18/1.
dovoljena revizija - davki od dobička pravnih oseb – DDV – davki od osebnih prejemkov - zastopniške storitve – priključnina ISDN modula - neverodostojne listine – kršitev starih pravic
Če je v davčnem postopku ugotovljeno, da podjetje, s katerim naj bi revident posloval, ne obstoji, je brezpredmetno presojati račune, ki naj bi jih tako podjetje izstavilo.
Če je tuj davčni organ ugotovil, da tuja družba v svojih poslovnih knjigah nima evidentiranih določenih računov, ki naj bi jih izstavila ta tuja družba, obstaja utemeljen dvom v verodostojnost teh računov, s katerimi naše podjetje izkazuje odhodke.
Priključnina ISDN DECT strežnika in ISDN modula ima naravo investicije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Obsojencu je bila dana možnost biti prisoten na glavni obravnavi, na kateri se je tudi izvedel določeni dokaz, saj je bil nanjo pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil - s tem se je dejansko odpovedal pravici biti navzoč pri tem procesnem dejanju.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi vojaka – prenehanje delovnega razmerja
Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da je imela tožena stranka zakonsko pooblastilo za sklepanje pogodb o zaposlitvi z vojaki oziroma za poklicno opravljanje vojaške službe za določen čas, tudi za krajše obdobje, za kakršno je imel tožnik sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi. Okoliščine, na katere se je skliceval tožnik, na takšno pravico sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas niso mogle vplivati. Po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
Tožbeni zahtevki za plačilo osnovnih plač, potnih stroškov in „dodatka po zakonu“ imajo različno pravno podlago, med seboj pa tudi niso v tolikšni meri povezani, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o reviziji ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitev o posameznem zahtevku v konkretnem primeru tudi ni odvisna od odločitve o katerem od drugih dveh zahtevkov. Ker torej ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo zaradi nedoseganja revizijskega praga kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR člen 9, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - priznanje pravic iz delovnega razmerja – plačilo nadomestila plače
Ob ugotovitvi, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave nezakonito odpovedana, ker zgolj potek mandata na tem delovnem mestu ne predstavlja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče za čas priznanja pravic iz delovnega razmerja neutemeljeno dosodilo tožniku razliko plače le do zneska pripadajoče plače po 21. plačnem razredu, namesto razlike do plače, kot bi mu šla na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Utemeljeno se pri tem tožnik sklicuje na dejstvo, da mu je bila pri toženi stranki plača nazadnje določena z navedeno pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa ima odločitev sodišča, da je bila tožniku navedena pogodba nezakonito odpovedana, za posledico, da so imele v spornem obdobju, ko je bil tožnik brez druge zaposlitve, njegove pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki še vedno pravno podlago v nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 113, 113/1, 113/1-2, 208, 208/2, 210, 210/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvenih olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - delovnopravna imuniteta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
ZDR v 16. členu vzpostavlja zakonsko domnevo o obstoju delovnega razmerja in s tem pogodbe o zaposlitvi, če so podani elementi delovnega razmerja, tudi v primeru spora o obstoju takšne pogodbe oziroma nesoglasja volj za sklenitev le-te. Hkrati pa ZDR v drugem odstavku 11. člena ob teh pogojih izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi drugih pogodb civilnega prava. Tako sodišče utemeljeno ni upoštevalo podjemne pogodbe, ki sta jo stranki na zahtevo tožene stranke sklenili ob nastopu tožničinega dela. Hkrati je sodišče utemeljeno presodilo, da delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi, do katere je prišlo na podlagi dejanskega opravljanja tožničinega dela, ni zakonito prenehala, saj ni bil podan nobeden od razlogov in načinov prenehanja, kot so ti opredeljeni v 75. členu ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - povečan obseg dela
Tožnica je v postopku (tudi še v reviziji) uveljavljala le, da ni bilo razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, zaradi česar je bila taka pogodba nezakonita in je šteti, da je bila sklenjena za nedoločen čas (54. člen ZDR). Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne.
zavrženje tožbe – položaj stranke oziroma stranskega udeleženca – zahteva za ničnost odločbe
Pritožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tega pa tudi ni izkazal s tem, da je vložil zahtevo za ničnost izpodbijane odločbe, saj je bila ta zahteva zaradi nepristojnosti zavržena, zoper ta sklep o zavrženju pa pritožbe ni vložil, niti ni tega zatrjeval. Ker iz spisa tudi ne izhaja, da je ta položaj pridobil na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu.
ZDR člen 86, 86/2, 111, 111/1, 111/1-1 KZ-1 člen 122, 122/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved – kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitve
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – podaja odpovedi
ZDR ne določa, da mora delodajalec v roku iz drugega odstavka 110. člena izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti. Kdaj začne rok teči je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ob ugotovitvi, da razlog (nadomeščanje odsotnih delavk), zaradi katerega sta bili sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni obstajal, je presoja sodišča druge stopnje, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni v nasprotju z zakonom, pravilna.
Revizija je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani. Gre za revizijske in ne pritožbene razloge.
pritožba – oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev preživljanja – upoštevanje družinskih članov – sestra - mati
Tožnici zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj prejema dohodke iz premoženja, poleg tega pa je tudi lastnica oziroma solastnica stavbnega zemljišča in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Ker je bilo dokazano, da je bilo revidentovo nadurno delo redno organizirano preko polnega delovnega časa in pri tem ni šlo za kratkotrajno delo nepričakovane oziroma izjemne narave, ne gre za nadurno delo v smislu posebnega delovnega pogoja, zato se ne more upoštevati pri odmeri pokojninske osnove po 407. členu ZPIZ-1.
Vprašanje, v kakšnem obsegu je potrebno presojati ugovor zastaranja (tj. na kateri del tožbenega zahtevka se ugovor zastaranja nanaša), je neodvisno od odgovora na vprašanje, v kakšnem obsegu je bila s pripravljalno vlogo tožba spremenjena po drugem odstavku 184. člena ZPP. Za presojo obsega ugovora zastaranja je pomembna le vsebina ugovornih navedb.
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo sploh omogočajo. Glede na to, da že iz trditev tožeče stranke izhajajo podatki o datumih, do katerih naj bi tožeča stranka opravila sporna plačila, kot del ugotovljenega dejanskega stanja pa jih je navedlo tudi sodišče prve stopnje, toženi stranki ob sklicevanju na ugovor zastaranja ni bilo treba navesti nobenih dodatnih dejstev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – ponudba druge zaposlitve
Ponudba tudi z vidika prejšnje zaposlitve ustrezne nove zaposlitve niti v smislu določb 88. člena in ne določb 90. člena ZDR ni pogoj za samo zakonitost odpovedi, so pa od ustreznosti ponudbe nove zaposlitve, ki jo delavec odkloni, lahko odvisne njegove druge pravice iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče je ugotovilo, da se je koncem leta 2008 zmanjšalo povpraševanje po prevozih tožene stranke na trgu, da so se začeli rezultati poslovanja zaradi tega slabšati, da je poslovodstvo tožene stranke zaradi tega ugotovilo zmanjšanje potreb po delu petih voznikov in da je bila zaradi tega tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na navedene dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da sporna odpoved ni bila nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – pravna podlaga
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.