RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZOR člen 300, 203. ZPP člen 41, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne (in ostale) spremembe, ki so bile doslej neme in ki se drugače pri oškodovancu (verjetno) ne bi pojavile, vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožbeni zahtevki za plačilo osnovnih plač, potnih stroškov in „dodatka po zakonu“ imajo različno pravno podlago, med seboj pa tudi niso v tolikšni meri povezani, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o reviziji ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitev o posameznem zahtevku v konkretnem primeru tudi ni odvisna od odločitve o katerem od drugih dveh zahtevkov. Ker torej ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo zaradi nedoseganja revizijskega praga kot nedovoljeno zavrglo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ob ugotovitvi, da razlog (nadomeščanje odsotnih delavk), zaradi katerega sta bili sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni obstajal, je presoja sodišča druge stopnje, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni v nasprotju z zakonom, pravilna.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi vojaka – prenehanje delovnega razmerja
Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da je imela tožena stranka zakonsko pooblastilo za sklepanje pogodb o zaposlitvi z vojaki oziroma za poklicno opravljanje vojaške službe za določen čas, tudi za krajše obdobje, za kakršno je imel tožnik sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi. Okoliščine, na katere se je skliceval tožnik, na takšno pravico sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas niso mogle vplivati. Po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
ZDR člen 86, 86/2, 111, 111/1, 111/1-1 KZ-1 člen 122, 122/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved – kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitve
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.
ZDR člen 113, 113/1, 113/1-2, 208, 208/2, 210, 210/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvenih olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - delovnopravna imuniteta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
ZDR v 16. členu vzpostavlja zakonsko domnevo o obstoju delovnega razmerja in s tem pogodbe o zaposlitvi, če so podani elementi delovnega razmerja, tudi v primeru spora o obstoju takšne pogodbe oziroma nesoglasja volj za sklenitev le-te. Hkrati pa ZDR v drugem odstavku 11. člena ob teh pogojih izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi drugih pogodb civilnega prava. Tako sodišče utemeljeno ni upoštevalo podjemne pogodbe, ki sta jo stranki na zahtevo tožene stranke sklenili ob nastopu tožničinega dela. Hkrati je sodišče utemeljeno presodilo, da delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi, do katere je prišlo na podlagi dejanskega opravljanja tožničinega dela, ni zakonito prenehala, saj ni bil podan nobeden od razlogov in načinov prenehanja, kot so ti opredeljeni v 75. členu ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - povečan obseg dela
Tožnica je v postopku (tudi še v reviziji) uveljavljala le, da ni bilo razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, zaradi česar je bila taka pogodba nezakonita in je šteti, da je bila sklenjena za nedoločen čas (54. člen ZDR). Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – podaja odpovedi
ZDR ne določa, da mora delodajalec v roku iz drugega odstavka 110. člena izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti. Kdaj začne rok teči je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu.
zavrženje tožbe – položaj stranke oziroma stranskega udeleženca – zahteva za ničnost odločbe
Pritožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tega pa tudi ni izkazal s tem, da je vložil zahtevo za ničnost izpodbijane odločbe, saj je bila ta zahteva zaradi nepristojnosti zavržena, zoper ta sklep o zavrženju pa pritožbe ni vložil, niti ni tega zatrjeval. Ker iz spisa tudi ne izhaja, da je ta položaj pridobil na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu.
ZDR člen 9, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - priznanje pravic iz delovnega razmerja – plačilo nadomestila plače
Ob ugotovitvi, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave nezakonito odpovedana, ker zgolj potek mandata na tem delovnem mestu ne predstavlja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče za čas priznanja pravic iz delovnega razmerja neutemeljeno dosodilo tožniku razliko plače le do zneska pripadajoče plače po 21. plačnem razredu, namesto razlike do plače, kot bi mu šla na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Utemeljeno se pri tem tožnik sklicuje na dejstvo, da mu je bila pri toženi stranki plača nazadnje določena z navedeno pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa ima odločitev sodišča, da je bila tožniku navedena pogodba nezakonito odpovedana, za posledico, da so imele v spornem obdobju, ko je bil tožnik brez druge zaposlitve, njegove pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki še vedno pravno podlago v nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi.
Revizija je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani. Gre za revizijske in ne pritožbene razloge.
pritožba – oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev preživljanja – upoštevanje družinskih članov – sestra - mati
Tožnici zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj prejema dohodke iz premoženja, poleg tega pa je tudi lastnica oziroma solastnica stavbnega zemljišča in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela – bolniška odsotnost
Tolmačenje, za katerega se zavzema tožena stranka, bi pomenilo, da se pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevajo le mnenja osebnega zdravnika oziroma odločbe imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije, ki so v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi znane, pa čeprav so nezakonite. Prav takšno tolmačenje bi pomenilo izgubo pravne varnosti, saj bi delavcu onemogočilo, da s pravnimi sredstvi doseže drugačno odločitev o začasni nezmožnosti za delo oziroma bi mu onemogočilo, da z naknadno odločitvijo o priznanem bolniškem staležu vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče druge stopnje se z odločilnim vprašanjem, ali je šlo pri delu tožnice za takšno dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi, sploh ni ukvarjalo. Ugotovilo je le, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, pomenilo povečano nevarnost zanjo, kar pa ne zadošča. Če neko delo za zdravje ljudi ni na splošno nevarno, ampak je nevarno le v posebnih okoliščinah posameznikove preobčutljivosti, ki lahko sproži alergično reakcijo, delodajalec ne more objektivno odgovarjati za nastop delavčevega poklicnega obolenja s škodnimi posledicami. V kolikor bi šlo tudi v predmetni zadevi za tak primer, bi moralo sodišče presojati obstoj krivdne odgovornosti tožene stranke, ki jo je tožnica utemeljevala z očitkom, da ji le-ta ni zagotavljala ustreznih zaščitnih sredstev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – pravna podlaga
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Ker je bilo dokazano, da je bilo revidentovo nadurno delo redno organizirano preko polnega delovnega časa in pri tem ni šlo za kratkotrajno delo nepričakovane oziroma izjemne narave, ne gre za nadurno delo v smislu posebnega delovnega pogoja, zato se ne more upoštevati pri odmeri pokojninske osnove po 407. členu ZPIZ-1.