PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI – PRAVO DRUŽB
VS2005784
ZP-1 člen 56, 56/3, 171. ZGD-1 člen 45.
bistvene kršitve določb postopka - pisna odločba - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška - obveščanje o registrskih podatkih
Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.
postopek o prekršku - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Storilcu morajo biti tudi v (hitrem) postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005783
ZP-1 člen 90, 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 49, 49/2, 49/4.
bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obdolženca - možnost izjave o prekršku - zahteva za sodno varstvo – obstoj prekrška - prehod za pešce
Določba 49. člena ZVCP-1 določa absolutno prednost pešca, ki je na prehodu za pešce ali stopa nanj, in od pravila prednosti pešca pred vozniki ni sprejemljivo nikakršno odstopanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005743
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2, 155, 155/2, 156, 156-5.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – vpliv na zakonitost - skrajšani postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko je sodišče storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, je kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek – razlogi - obrazložitev sodbe - plačilni nalog – zahteva za sodno varstvo
Nepravilna pravna opredelitev prekrška ne predstavlja vedno kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ampak samo takrat, kadar tudi druga dejstva in okoliščine kažejo, da so glede vsebine očitka v postopku obstajale nejasnosti.
Od vložnika zahteve za sodno varstvo, ki jo vlaga zoper plačilni nalog z nepravilno pravno opredelitvijo prekrška in nerazumljivim opisom dejanskega stanja, se ne more zahtevati enakega standarda obrazloženosti in substanciranosti vloge, kot velja sicer.
ZUS-1 člen 16, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 333, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1, 366.
postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe - pritožba osebe, ki ni stranka v tem upravnem sporu
Ker je tožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.
Ker druga pritožnica ni stranka v tem upravnem sporu, tudi nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve - psihično nasilje - trpinčenje - pravna opredelitev
Pri kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu je v obravnavanem primeru odločilnega pomena nastop prepovedanih posledic ponižanosti in prestrašenosti oškodovanca, kot posledica obdolženčevega napada na njegovo dostojanstvo in možnosti izgube službe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 200.
imisije - začetek teka zastaralnega roka - duševne bolečine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - zastaranje terjatve - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - sukcesivno nastajajoča škoda
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v odločbi II Ips 68/2001 z dne 30. 6. 2011.
Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.
Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
ZKP člen 363, 363/5, 364, 366, 366/1, 420. URS člen 25.
pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - pravica do pritožbe - pisna izdelava in vročitev sodbe
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, prav tako pa tudi napačen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka v pisnem odpravku sodbe te pravice ne jemlje, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost izražena v denarju, kadar gre za odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji oziroma ali je kandidat dosegel zadostno število točk, da bi bil upravičen do sofinanciranja svojega programa oziroma projekta iz proračunskih (evropskih) sredstev.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revidentu niso bila dodeljena proračunska sredstva za sofinanciranje programa oziroma projekta, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za investitorja predvidene institucije.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja prekluzija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje prekluzije (materialnopravnega) ugovora zastaranja je zaradi odločitve Vrhovnega sodišča v drugi (podobni) zadevi postalo nepomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – navadno materialno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V primeru navadnega sosporništva se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti (razen izjemoma pri enotnem sosporništvu ali pri solidarnih obveznostih). V to ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Niti nezadovoljstvo tožencev z vodenjem glavne obravnave niti iz tega izvirajoče posplošene navedbe o povezanosti med tožnikom in sodniki, ki so doslej odločali v zadevah, v katerih toženca nastopata kot stranki, ne morejo biti razlog za prenos pristojnosti.
ZOR člen 300, 203. ZPP člen 41, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne (in ostale) spremembe, ki so bile doslej neme in ki se drugače pri oškodovancu (verjetno) ne bi pojavile, vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Ker je bil s pogodbami, ki so predmet presoje, dosežen učinek, enak določbi 69. člena ZTLR, v njih pa ni bilo določb, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz navedene zakonske določbe, je stališče izpodbijane sodbe, da sta kupni pogodbi (in z njima povezana najemna pogodba) nični.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku – zakonec pooblaščenca stranke v postopku kot varnostnik na pristojnem sodišču – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je žena nasprotnega udeleženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru kot zapisnikarica in da E. M., ki je zakonec pooblaščenke nasprotne udeleženke F. J., dela na Okrožnem sodišču v Kopru kot varnostnik, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ in 67. člena ZPP.
Revizija je dovoljena, ker izpodbijani del dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR, gre pa za obveznost, izraženo v denarju.
ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, razen izjem, ki so izrecno določene. V tem primeru pa ne gre za tako izjemo, saj je revident od lastnika najel plovila in z njimi sklenil čarterske pogodbe, vendar pa ni sam izvajal prevoza potnikov ali druge komercialne oziroma ribiške ali industrijske dejavnosti, temveč je najete ladje dajal v podnajem oziroma podzakup. Zato za tako dejavnost oprostitev DDV po 31. člen ZDDV ni možna.