PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005743
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2, 155, 155/2, 156, 156-5.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – vpliv na zakonitost - skrajšani postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko je sodišče storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, je kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – MEDIJSKO PRAVO
VS2005797
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZMed člen 145, 145/1-1.
pisna odločba o prekršku – sestavine odločbe – opis dejanja – čas storitve prekrška - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – razvid medijev – vodenje razvida – zakonski znaki prekrška
Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005802
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 426. ZVCP – člen 233, 233/1.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo – odgovornost lastnika vozila
Dejstvo, da je storilec prekrška odgovoren v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, predstavlja odločilno dejstvo, o katerem sodba mora imeti razloge.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI – PRAVO DRUŽB
VS2005784
ZP-1 člen 56, 56/3, 171. ZGD-1 člen 45.
bistvene kršitve določb postopka - pisna odločba - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška - obveščanje o registrskih podatkih
Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.
hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – posebni primeri plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – odločba o prekršku
Izrek odločbe o prekršku po četrtem odstavku 57a. člena ZP-1 mora imeti dva dela: v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora, v drugem delu pa se znova odloči o prekršku.
postopek o prekršku - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Storilcu morajo biti tudi v (hitrem) postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
ZUS-1 člen 16, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 333, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1, 366.
postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe - pritožba osebe, ki ni stranka v tem upravnem sporu
Ker je tožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.
Ker druga pritožnica ni stranka v tem upravnem sporu, tudi nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - prekomerne imisije - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče.
ZPolS člen 10, 11, 12, 12/2. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2-14, 371, 371/1, 377, 384, 384/1.
politične stranke – neveljavnost sklepov politične stranke – predlog za vpis sprememb v register političnih strank – tožbeni zahtevek na umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank – pasivna legitimacija - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi stranske intervencije – zavrženje revizije – pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije – zavrnitev revizije – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi stranske intervencije ne spada med take sklepe.
Tožnik bi moral vložiti tožbo (tudi oziroma le) zoper politično stranko. Njegovo zavzemanje za zaključek, da gre le za spor med njim in tožencem, ki se ne nanaša na status stranke, ni utemeljeno. Z jasno oblikovanim tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja nezakonitost sklepov politične stranke, ki je pravna oseba, in zahteva umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank, ki je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Obsojencu je bila dana možnost biti prisoten na glavni obravnavi, na kateri se je tudi izvedel določeni dokaz, saj je bil nanjo pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil - s tem se je dejansko odpovedal pravici biti navzoč pri tem procesnem dejanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, sodišče ni dolžno samo preizkušati ali so bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva. To bi pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.
ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nedovoljena revizija – sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo prve stopnje, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005712
ZKP člen 372, 372-3. KZ-1 člen 54.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi
Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku – zakonec pooblaščenca stranke v postopku kot varnostnik na pristojnem sodišču – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je žena nasprotnega udeleženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru kot zapisnikarica in da E. M., ki je zakonec pooblaščenke nasprotne udeleženke F. J., dela na Okrožnem sodišču v Kopru kot varnostnik, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ in 67. člena ZPP.
Določba o spremenjenih okoliščinah (112. člen OZ) je dispozitivne narave in kot takšna podvržena svobodnemu urejanju pogodbenih strank. Pogodbene stranke tako lahko določijo, kdaj in pod katerimi pogoji bodo štele okoliščine za spremenjene in njihove posledice. V sporni pogodbi je vsebovana klavzula rebus sic stantibus, na katero se toženka sklicuje tudi v reviziji. Prilagoditev pogodbe spremenjenim okoliščinam pa je ob dejstvu, da pogodbene stranke niso dosegle soglasja volj in pogodbe sporazumno spremenile, v konkretni zadevi mogoča le s sodbo (z njenim izrekom), ki ima značaj prenovitve (novacije) pogodbe (323. člen OZ) in nadomešča soglasno voljo pogodbenih strank. Sodišče bi navedeno lahko storilo le v primeru, če bi toženka spremenjene okoliščine uveljavljala z ustreznim (nasprotnim) tožbenim zahtevkom.
Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.
Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005869
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 2, 27, 45, 46.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – premiki z vozilom – sprememba smeri – načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Voznik glede na načelo zaupanja v prometu ni dolžan računati z zgolj splošno možnostjo, da lahko drugi udeleženci grobo kršijo cestnoprometne predpise in ni dolžan temu posebej prilagoditi svojo vožnjo, ki je sicer v skladu s predpisi.