ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2.
dopuščena revizija – neenotnost sodne prakse istega višjega sodišča – mandatna pogodba – naročilo – ničnost pogodbenega določila – nagrada prevzemniku naročila – delež prevzemnika naročila na pridobljenem premoženju naročnika
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti razlage prepovedi iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšne, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena ZOR.
Tožniki z neobrazloženim mnenjem o njihovi upravičenosti do odškodnin za pretrpljeno nepremoženjsko škodo v obsegu zahtevanih zneskov niso opredelili spornega pravnega vprašanja in kršitve pravnega pravila – vključno z okoliščinami, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
predlog za dopustitev revizije – nadaljevanje postopka kljub izpolnjenim pogojem za izdajo zamudne sodbe – možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Bistveno je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju.
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
dovoljena revizija - DDV – davčna oprostitev – nastanek davčne obveznosti – blago odpeljano iz Skupnosti
Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago kupcu (v Republiki Sloveniji) dobavljeno, in je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV, ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV. Revident blaga ni odpeljal izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005803
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZJC člen 77a, 77a/1-11.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivi razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - storilec prekrška - voznik - lastnik vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Razlogi izpodbijane sodbe, da je storilec prekrška vozil inkriminirano vozilo, obenem pa, da je bil plačilni nalog podan zoper lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila (ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška), so v delu, ki se nanaša na odločilno dejstvo, nerazumljivi, kar predstavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZVKD-1 člen 5. ZUP člen 42, 43, 260, 260-9, 267. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vpis v register nepremične kulturne dediščine – sodelovanje lastnika v postopku vpisa - obnova postopka – poseg v lastninsko pravico – pravni interes lastnika - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v revidentovo pravno korist, to je v lastninsko pravico, katere varstvo je zajamčeno z Ustavo RS (glej 67. in 69. člen Ustave RS). Tak vpis namreč pomeni določitev pravnega statusa nepremičnine kot kulturne dediščine, kar pa je prvi pogoj za to, da se v nadaljevanju zaradi varstva te dobrine določijo lastninske omejitve, in sicer v postopkih sprejemanja prostorskega akta in se konkretizirajo z upravno odločbo (kulturnovarstveni pogoji, soglasje ali odločba v inšpekcijskem postopku). Zato po presoji Vrhovnega sodišča lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005775
ZP-1 člen 48, 48-3, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – nerazumljivi razlogi – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe – storilec prekrška – voznik – lastnik vozila – imetnik pravice uporabe vozila
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe oceniti navedbe zahteve za sodno varstvo, zlasti tiste, ki se nanašajo na odločilna dejstva in niso očitno neutemeljene.
začasni ukrepi za zavarovanje prostora – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Presoja zakonitosti uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča ne predstavlja razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati s sklicevanjem na tožbene navedbe, saj je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, zato morajo biti tako argumenti, ki utemeljujejo njeno dovoljenost, kot tudi argumenti, ki jo utemeljujejo, vselej jasno in opredeljeno navedeni.
vpis v register nepremične kulturne dediščine – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo – redni upravni spor
V tem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine.
financiranje iz sredstev Evropske unije – obnova postopka – vračilo sredstev – začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda
Ogroženost izvedbe temeljnih zakonskih obveznosti, ki ga kot razlog navaja tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe, so po presoji Vrhovnega sodišča, posplošene in ne izkazujejo standarda težko popravljive škode. Vrnitev sredstev, ki jih mora tožeča stranka vrniti v proračun Republike Slovenije, pa so sicer lahko izguba za sofinanciranje izgradnje Stadiona ..., ne morejo pa biti težko popravljiva škoda za občino ... samo. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavanem primeru ni navedla in ne izkazala verjetnosti, da bi se ji prizadela težko popravljiva škoda.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku – hude posledice – okoljevarstveno soglasje – hude posledice ne izhajajo iz izpodbijane odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, je na strani revidentov.
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi morala revidenta skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča, dokazati s kopijami sodnih odločb sodišč prve stopnje, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi (četudi je bil postopek ponovljen).
Revidenta z nekonretiziranimi in posplošenimi navedbami o hudih poledicah nista izkazala, da bi prav izpodbijana odločba lahko povzročila posledice, ki bi povzročile degradiranje njunega življenjskega prostora.
Od privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne teče več rok za policijsko pridržanje, temveč je postopanje organov vezano na druge zakonsko (ali ustavno) določene roke (prim. npr. tretji odstavek 202. člena ZKP, drugi in četrti odstavek 203. člena ZKP, drugi odstavek 20. člena Ustave RS).
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek – razlogi - obrazložitev sodbe - plačilni nalog – zahteva za sodno varstvo
Nepravilna pravna opredelitev prekrška ne predstavlja vedno kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ampak samo takrat, kadar tudi druga dejstva in okoliščine kažejo, da so glede vsebine očitka v postopku obstajale nejasnosti.
Od vložnika zahteve za sodno varstvo, ki jo vlaga zoper plačilni nalog z nepravilno pravno opredelitvijo prekrška in nerazumljivim opisom dejanskega stanja, se ne more zahtevati enakega standarda obrazloženosti in substanciranosti vloge, kot velja sicer.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005783
ZP-1 člen 90, 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 49, 49/2, 49/4.
bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obdolženca - možnost izjave o prekršku - zahteva za sodno varstvo – obstoj prekrška - prehod za pešce
Določba 49. člena ZVCP-1 določa absolutno prednost pešca, ki je na prehodu za pešce ali stopa nanj, in od pravila prednosti pešca pred vozniki ni sprejemljivo nikakršno odstopanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2005895
ZP-1 člen 57, 62a, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZJC člen 11c, 77a. Uredba o cestninskih cestah in cestnini člen 12.
bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - nerazumljivi razlogi – dokazni predlog - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - plačilni nalog – vožnja brez veljavne vinjete, uporabljene na predpisan način – namestitev vinjete
Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora predlagatelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje.