dovoljenost dopuščene revizije – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.
V tožbi le ena navedena vrednost spornega predmeta se upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev izvršbe oziroma predmetov izvršbe izvršbo na nepremičnine, postane za izvršbo za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ).
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
Za odreditev milejšega ukrepa morajo obstajati dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala (sodišče ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim).
ZVKD-1 člen 5. ZUP člen 42, 43, 260, 260-9, 267. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vpis v register nepremične kulturne dediščine – sodelovanje lastnika v postopku vpisa - obnova postopka – poseg v lastninsko pravico – pravni interes lastnika - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v revidentovo pravno korist, to je v lastninsko pravico, katere varstvo je zajamčeno z Ustavo RS (glej 67. in 69. člen Ustave RS). Tak vpis namreč pomeni določitev pravnega statusa nepremičnine kot kulturne dediščine, kar pa je prvi pogoj za to, da se v nadaljevanju zaradi varstva te dobrine določijo lastninske omejitve, in sicer v postopkih sprejemanja prostorskega akta in se konkretizirajo z upravno odločbo (kulturnovarstveni pogoji, soglasje ali odločba v inšpekcijskem postopku). Zato po presoji Vrhovnega sodišča lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku – hude posledice – okoljevarstveno soglasje – hude posledice ne izhajajo iz izpodbijane odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, je na strani revidentov.
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi morala revidenta skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča, dokazati s kopijami sodnih odločb sodišč prve stopnje, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi (četudi je bil postopek ponovljen).
Revidenta z nekonretiziranimi in posplošenimi navedbami o hudih poledicah nista izkazala, da bi prav izpodbijana odločba lahko povzročila posledice, ki bi povzročile degradiranje njunega življenjskega prostora.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005803
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZJC člen 77a, 77a/1-11.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivi razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - storilec prekrška - voznik - lastnik vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Razlogi izpodbijane sodbe, da je storilec prekrška vozil inkriminirano vozilo, obenem pa, da je bil plačilni nalog podan zoper lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila (ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška), so v delu, ki se nanaša na odločilno dejstvo, nerazumljivi, kar predstavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
začasni ukrepi za zavarovanje prostora – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Presoja zakonitosti uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča ne predstavlja razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati s sklicevanjem na tožbene navedbe, saj je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, zato morajo biti tako argumenti, ki utemeljujejo njeno dovoljenost, kot tudi argumenti, ki jo utemeljujejo, vselej jasno in opredeljeno navedeni.
financiranje iz sredstev Evropske unije – obnova postopka – vračilo sredstev – začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda
Ogroženost izvedbe temeljnih zakonskih obveznosti, ki ga kot razlog navaja tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe, so po presoji Vrhovnega sodišča, posplošene in ne izkazujejo standarda težko popravljive škode. Vrnitev sredstev, ki jih mora tožeča stranka vrniti v proračun Republike Slovenije, pa so sicer lahko izguba za sofinanciranje izgradnje Stadiona ..., ne morejo pa biti težko popravljiva škoda za občino ... samo. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavanem primeru ni navedla in ne izkazala verjetnosti, da bi se ji prizadela težko popravljiva škoda.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005775
ZP-1 člen 48, 48-3, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – nerazumljivi razlogi – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe – storilec prekrška – voznik – lastnik vozila – imetnik pravice uporabe vozila
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe oceniti navedbe zahteve za sodno varstvo, zlasti tiste, ki se nanašajo na odločilna dejstva in niso očitno neutemeljene.
vpis v register nepremične kulturne dediščine – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo – redni upravni spor
V tem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine.
Od privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne teče več rok za policijsko pridržanje, temveč je postopanje organov vezano na druge zakonsko (ali ustavno) določene roke (prim. npr. tretji odstavek 202. člena ZKP, drugi in četrti odstavek 203. člena ZKP, drugi odstavek 20. člena Ustave RS).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005802
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 426. ZVCP – člen 233, 233/1.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo – odgovornost lastnika vozila
Dejstvo, da je storilec prekrška odgovoren v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, predstavlja odločilno dejstvo, o katerem sodba mora imeti razloge.
hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – posebni primeri plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – odločba o prekršku
Izrek odločbe o prekršku po četrtem odstavku 57a. člena ZP-1 mora imeti dva dela: v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora, v drugem delu pa se znova odloči o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – MEDIJSKO PRAVO
VS2005797
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZMed člen 145, 145/1-1.
pisna odločba o prekršku – sestavine odločbe – opis dejanja – čas storitve prekrška - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – razvid medijev – vodenje razvida – zakonski znaki prekrška
Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2005895
ZP-1 člen 57, 62a, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZJC člen 11c, 77a. Uredba o cestninskih cestah in cestnini člen 12.
bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - nerazumljivi razlogi – dokazni predlog - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - plačilni nalog – vožnja brez veljavne vinjete, uporabljene na predpisan način – namestitev vinjete
Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora predlagatelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje.