dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
dovoljenost dopuščene revizije – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.
V tožbi le ena navedena vrednost spornega predmeta se upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega.
Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami.
Tožnik je tisti, ki mora dokazati obstoj posojilne pogodbe s tožencem. Na tožniku je torej materialno dokazno breme. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče pa mora nato oceniti, ali je bila pri tem uspešna in nato svojo oceno tudi obrazložiti.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Z navedbami, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju razlage določb ZUS-1 (s tem, da niti ni navedeno katerih) in vprašanju zaščite pravic prava neuke stranke v postopku, revidentka ni jasno in določno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
S pavšalnimi navedbami, da gre za izjemno visok znesek komunalnega prispevka v višini 12.221,88 EUR, katerega plačilo ima občutne posledice na revidentkino premoženjsko stanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila in izkazala.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb
Po ustaljeni sodni praksi mora biti protispisnost precejšnja in se mora nanašati na pravno relevantna dejstva, to je tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
Vročevalec, ki je z gotovostjo ugotovil, da je naslovnik doma oziroma se nahaja v pisarni na naslovu bivanja, vendar je odklonil prejem pisanja, je ravnal v skladu z določbo 123. člena ZKP.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
URS člen 26, 26/1. ZVPSBNO člen 4, 25. ZPP člen 318, 318/1-3.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost ravnanja sodnika - pravni standard - zamudna zavrnilna sodba - sklepčnost tožbe
Pri odgovornosti države za sodnikovo protipravno ravnanje je treba izhajati iz same narave sodnikovega dela. Sodnikovo ravnanje je protipravno, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe, ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Zmotno je stališče, da bi bilo treba v tovrstnem odškodninskem sporu ponovno obravnavati argumente, ki so že bili obravnavani v prejšnjem postopku.
Zavrnilna zamudna sodba proti drugemu tožencu je posledica nesklepčnosti tožbe, saj tožnik v tožbi ni pojasnil vzročne zveze med prekoračitvijo pooblastila pri zastavi tožnikove nepremičnine fizični osebi namesto banki in med prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZOR člen 201, 201/3. ZZDej člen 47.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – pravni interes za revizijo – smrt stranke med revizijskih postopkom – nepodedljivost terjatve za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – pojasnilna dolžnost – okužba z MRSO - posebno težka invalidnost bližnjega
Tudi če bi bila tožnikova revizija proti odločitvi o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo utemeljena, njegova smrt po vložitvi revizije in glede na nepodedljivost take terjatve pomeni, da za odločitev o reviziji ni več pravno varovanega interesa.
Ker sta sodišči ugotovili, da med zdravljenjem tožničinega sina pri toženki ni nastala nobena nova invalidnost, tožničina trditvena podlaga o tej okoliščini pa je bila tudi sicer skopa, njen odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti ni utemeljen.
dovoljena revizija - osebno ime – pojem besede kot dela osebnega imena – enočrkovne besede
Osebno ime je izraz posameznikove identitete in individualnosti in odraža povezanost z njegovo družino. Po drugi strani osebno ime služi kot sredstvo identifikacije fizičnih oseb v pravnem prometu, ki je tako v interesu posameznika kot v interesu pravnega reda in pravne varnosti.
Izpodbijana sodba in upravna odločba, ki zakon razlaga(ta) na način, da beseda kot sestavni del imena ne more biti enočrkovna, po mnenju Vrhovnega sodišča ne posega v ustavno varovano pravico do osebnega imena, temveč določa le način njenega uresničevanja.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
Za odreditev milejšega ukrepa morajo obstajati dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala (sodišče ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident z revizijo uveljavlja le pravico do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.