URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 22, 22/1, 75, 75/3. ZPP člen 5, 7, 7/1, 286, 286/2, 339, 339/2-15. ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6.
imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom
Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.
Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
dovoljenost revizije – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki in ker imata zahtevka, ki ju uveljavlja prvi tožnik, različno podlago, odločitev o reviziji pa ni odvisna od vprašanja, ki bi bilo za njiju skupno, revizija zoper sodbo, s katero so zavrnjeni zahtevki, katerih vrednost ne presega 40.000 EUR, ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost - padec na spolzkih in poledenelih tleh – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – zlom zapestja - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pomanjkanje ustrezne pazljivosti pri hoji po poledenelem prostoru pri zapuščanju sanitarij bencinskega servisa pomeni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Toženec tožnika ni odrinil zato, da bi se branil pred napadom, temveč ker je hotel končati prepir in ustaviti tožnikove žalitve. Zato je odločitev, da toženec ni ravnal v silobranu materialnopravno pravilna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval tako, da je toženca dlje časa spodbujal k prepiru, ga javno obtoževal in proti njemu agresivno zamahnil z glavo. Ker pa so njegova dejanja ostala na ravni besed in grozilnih kretenj brez fizičnega kontakta, je toženčev revizijski očitek, da je tožnik k nastanku škode prispeval z več kot petindvajsetimi odstotki, materialnopravno neutemeljen.
Z izpodbijanjem dokazne ocene nižjih sodišč, tožnik z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZUODNO člen 8, 8-53. ZIZI člen 15. 35, 35/2, 77.
spor o pristojnosti - izvršba – kumulacija izvršilnih sredstev
Po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin je katastrska občina Zgornja Ložnica spadala v območje Občine Slovenska Bistrica, na podlagi ZUODNO pa naselje Preloge prav tako sodi v območje sedanje Občine Slovenske Bistrice.
Čeprav je tožnik že med prvostopenjskim postopkom spraševal, od kje izvedencu podatek, da je tožnik pred nezgodo vozil s hitrostjo 60 km/h in je tudi v pritožbi ponovno opozoril na neujemanje podatkov tahografa ter ugotovitev izvedenca, nižji sodišči te odločilne okoliščine nista razjasnili. Ker sodišči kljub opisanemu neujemanju podatkov v pravilnost njegovega mnenja nista podvomili, sta nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ta kršitev je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Stalna raba motornega vozila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost in vzpostavlja objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca (drugi odstavek 154. člena in 173. člen ZOR) za škodo, ki nastane delavcu–vozniku pri opravljanju te dejavnosti. Kljub ustrezni skrbnosti voznika statistično namreč ni mogoče izključiti nastanka škode.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 22, 22/1. ZUP člen 130.
dovoljenost revizije – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – pomembno pravno vprašanje - odločanje v enotnem postopku ali v ločenih postopkih - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane – odstop od sodne prakse Sodišče Evropske unije ni podan
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določba petega odstavka 22. člena ZEKom, po kateri je izrecno predvideno, da je za isti trg lahko izdanih več odločb, daje jasen odgovor, da vodenje enotnega postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo zoper več relevantnih operaterjev ni obvezno, ampak lahko Agencija o statusu vsakega posamičnega operaterja odločbi z ločeno odločbo.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka obstoja zelo hudih posledic ni izkazala z navedbami, da je iz analize upoštevnega trga, na podlagi katere je bila revidentka z izpodbijano odločbo določena za operaterja s pomembno tržno močjo in so ji bile naložene obveznosti, razvidno, da gre za obveznost velikosti več milijonov EUR in za regulacijo cen, ki zadeva pretežni del revidentkinega poslovanja, saj v reviziji ni pojasnila, na kakšen način obveznosti vplivajo oziroma bodo vplivale na obseg njenega poslovanja in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 380, 380/1. ZPP člen 39, 41, 41/2, 87, 87/3, 354, 354/1, 367, 367/2, 370, 370/1-2, 370/3, 371, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije sklep – sklep sodišča druge stopnje, s postopek ni končan – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – poškodovanje z viličarjem – oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari – ravnanje oškodovanca – zmotna uporaba materialnega prava – razlogi za revizijo – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Vzrok škode je pripisati izključno nevarni stvari in ker jo je njen imetnik dolžan v celoti povrniti na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Na prostoru pred skladiščem so se nakladali kamioni in zato je bilo logično, da so mimo tožnika vozili viličarji, ki so nakladali druge kamione. Glede na to da je stal tik ob kamionu, ni mogel pričakovati, da bi kakšno drugo vozilo peljalo stikoma mimo njegovega kamiona in tako stikoma mimo njega, da bi sploh lahko bil v nevarnosti, zato tudi ni bil dolžan posvečati (še dodatno) pozornost na delo drugih.
V reviziji se procesno neopredeljeno in v okviru reviziji lastnih predvidevanj omenja „standard gotovosti“, vendar ne kot (sicer možen) revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z uporabo napačnega (previsokega oziroma prestrogega) dokaznega standarda. Reviziji zato revizijsko sodišče take vsebine ne more dati, saj bi s tem preseglo njene meje, ki obenem determinirajo meje preizkusa izpodbijane sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče nasprotnega udeleženca – nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je pri določanju krajevno pristojnega sodišča upoštevalo, da nasprotna udeleženka dejansko prebiva na območju Ljubljane in se bo zato postopek verjetno lažje izvedel pred ljubljanskim sodiščem.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije, izdanih v postopkih revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - posledice izpodbijane odločitve - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - standard natančne in konkretne opredelitve - kršitev podzakonskega akta - sporazum o višini odškodnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident ne navede niti ne izkaže, da sporni del pravice presega 20.000 EUR.
Zgolj z navedbo, da je bil v obravnavani zadevi kršen 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je revident s podpisom sporazuma na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, s posledicami, ki jih opisuje, glede na okoliščine obravnavanega primera, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice - ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Če izpodbijana sodba in odločba tožene stranke ne temeljita na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, to vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – zavrženje – trditveno in dokazno breme - sodba SEU C-426/05 – zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca – postopek določitve operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka z navedbami, da se v obravnavani zadevi odloča o ustavni pravici po 23. členu Ustave Republike Slovenije, odločanje o ustavnih pravicah pa samo po sebi vedno predstavlja odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je predmet upravnega spora v obravnavani zadevi zakonitost sklepa o zavrnitvi revidentkine pravice do stranske udeležbe v postopku določitve druge družbe (in ne nje) za operaterja s pomembno tržno močjo, se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o regulaciji revidentkinih cen, revidentka pa v reviziji tudi ni pojasnila, ali in na kakšen način obveznosti, naložene tej družbi (in ne revidentki) vplivajo na obseg njenega poslovanja, kolikšna bi sploh bila njihova vrednost in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
ZUP člen 50, 153, 153/1, 153/1-4, 153/4, 258, 258/1. ZPOmK-1 člen 55, 55/4.
sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nadaljevanje postopka - dovoljenost pritožbe - preprečevanje omejevanja konkurence - prekinitev upravnega postopka - prenehanje družbe zaradi pripojitve - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.