Z izpodbijanjem dokazne ocene nižjih sodišč, tožnik z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 22, 22/1. ZUP člen 130.
dovoljenost revizije – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – pomembno pravno vprašanje - odločanje v enotnem postopku ali v ločenih postopkih - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane – odstop od sodne prakse Sodišče Evropske unije ni podan
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določba petega odstavka 22. člena ZEKom, po kateri je izrecno predvideno, da je za isti trg lahko izdanih več odločb, daje jasen odgovor, da vodenje enotnega postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo zoper več relevantnih operaterjev ni obvezno, ampak lahko Agencija o statusu vsakega posamičnega operaterja odločbi z ločeno odločbo.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka obstoja zelo hudih posledic ni izkazala z navedbami, da je iz analize upoštevnega trga, na podlagi katere je bila revidentka z izpodbijano odločbo določena za operaterja s pomembno tržno močjo in so ji bile naložene obveznosti, razvidno, da gre za obveznost velikosti več milijonov EUR in za regulacijo cen, ki zadeva pretežni del revidentkinega poslovanja, saj v reviziji ni pojasnila, na kakšen način obveznosti vplivajo oziroma bodo vplivale na obseg njenega poslovanja in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
Ker je s 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka, takšno odločitev pa je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, je odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna in tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – krivdna odgovornost občine – zavarovanje kanjona – dolžna skrbnost občine - teorija adekvatne vzročnosti – ravnanje neposrednega oškodovanca – deljena odgovornost
Dolžno skrbnost tožene stranke glede zavarovanja kanjona je potrebno presojati še posebej strogo glede na dejstvo, da se je v bližini nahajalo igrišče, kjer se je zadrževala mladina. V takem primeru dolžna skrbnost zajema tudi predvidevanje neprevidnega obnašanja otrok in mladine oziroma ravnanje, ki vključuje elemente neskrbnosti, ki je značilna za to obdobje. Glede na to, da je bil pokojni neposredni oškodovanec kljub vsemu star skoraj 16 let, njegovo ravnanje pa je bilo skrajno neprevidno, revizijsko sodišče njegov soprispevek ocenjuje strožje, in sicer na 50 %.
obnova postopka – pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz sporne odločbe sodišča druge stopnje izhaja, da ni spregledalo tožnikovega materialnopravnega stališča, ki je bilo drugačno od materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, in da se z njim ni strinjalo, je stališče izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP že iz tega razloga utemeljeno.
preklic darila - vrnitev darila - velika nehvaležnost obdarjenca - razveza darilne pogodbe - vrnitev listine z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom
V položaju, ko je darilna pogodba, v zvezi s katero je darovalka obdarjenki izročila overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, obdarjenka pa pred preklicem darilne pogodbe še ni bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica podarjene nepremičnine, lahko darovalka v primeru pravno učinkovitega preklica darilne pogodbe zahteva vrnitev listine, v kateri je vsebovano overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na obdarjenko.
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZUODNO člen 8, 8-53. ZIZI člen 15. 35, 35/2, 77.
spor o pristojnosti - izvršba – kumulacija izvršilnih sredstev
Po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin je katastrska občina Zgornja Ložnica spadala v območje Občine Slovenska Bistrica, na podlagi ZUODNO pa naselje Preloge prav tako sodi v območje sedanje Občine Slovenske Bistrice.
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodita v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 40 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila druga tožnica in tretji tožnik odsotna po 8 ur zaradi zaposlitve, pri čemer je bila druga tožnica vmes še 1 leto in 6 mesecev brezposelna.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - posledice izpodbijane odločitve - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - standard natančne in konkretne opredelitve - kršitev podzakonskega akta - sporazum o višini odškodnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident ne navede niti ne izkaže, da sporni del pravice presega 20.000 EUR.
Zgolj z navedbo, da je bil v obravnavani zadevi kršen 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je revident s podpisom sporazuma na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, s posledicami, ki jih opisuje, glede na okoliščine obravnavanega primera, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije, izdanih v postopkih revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
revizija – dovoljenost – zavrženje – trditveno in dokazno breme - sodba SEU C-426/05 – zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca – postopek določitve operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka z navedbami, da se v obravnavani zadevi odloča o ustavni pravici po 23. členu Ustave Republike Slovenije, odločanje o ustavnih pravicah pa samo po sebi vedno predstavlja odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je predmet upravnega spora v obravnavani zadevi zakonitost sklepa o zavrnitvi revidentkine pravice do stranske udeležbe v postopku določitve druge družbe (in ne nje) za operaterja s pomembno tržno močjo, se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o regulaciji revidentkinih cen, revidentka pa v reviziji tudi ni pojasnila, ali in na kakšen način obveznosti, naložene tej družbi (in ne revidentki) vplivajo na obseg njenega poslovanja, kolikšna bi sploh bila njihova vrednost in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice - ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Če izpodbijana sodba in odločba tožene stranke ne temeljita na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, to vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
ZUP člen 50, 153, 153/1, 153/1-4, 153/4, 258, 258/1. ZPOmK-1 člen 55, 55/4.
sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nadaljevanje postopka - dovoljenost pritožbe - preprečevanje omejevanja konkurence - prekinitev upravnega postopka - prenehanje družbe zaradi pripojitve - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.