URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 22, 22/1, 75, 75/3. ZPP člen 5, 7, 7/1, 286, 286/2, 339, 339/2-15. ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6.
imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom
Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.
Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
neupravičena pridobitev – pravica do uporaba solastne nepremičnine – obstoj prikrajšanja
Utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je odvisna od izkazanosti dejstev, da skupne stanovanjske hiše pravdnih strank tožnik proti svoji volji ni mogel uporabljati sorazmerno s svojim deležem, ker mu toženka tega ni dovolila, ali mu je to preprečila oziroma, da souporaba zaradi sporov ni bila mogoča.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014646
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/1.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje – ugotavljanje deležev na skupnem premoženju – oblikovanje tožbenega zahtevka - obseg pritožbenega preizkusa
Ker pritožbene izjave ni mogoče razumeti na način, da je tožnica omejila pritožbo na izpodbijanje odločitve o višini deleža na skupnem premoženju, manjšem od zakonske domneve polovičnega deleža, je bilo pritožbeno sodišče dolžno preveriti pravilnost materialnopravnih stališč, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje o zavrnjenem delu zahtevka v celoti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju, ker upniki niso postavili ustreznega zahtevka.
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, predmet izvršbe ne more biti nepremičnina, ki sodi v skupno premoženje izvršilnega dolžnika in tožnice, deleži na njem pa niso določeni, četudi teče izvršba za uveljavitev terjatve iz naslova obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine, oziroma iz naslova obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem.
podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – solastnina – solastna nepremičnina – oddaja solastne nepremičnine v najem – soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem – odgovornost solastnika
Toženka (solastnica stanovanja), ki se ni strinjala s predlogom tožnika (drugega solastnika), da se stanovanje odda v najem, ni odškodninsko odgovorna za izgubljeno najemnino za tožnikov delež na stanovanju. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes. Peti odstavek 67. člena SPZ določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov v individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni tožbeni zahtevki – različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov – dva zavarovalna primera – zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da se zahtevka za povrnitev škode, ki jih uveljavlja tožnik, opirata na različno dejansko podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). Gre namreč za dva, med seboj nepovezana zavarovalna primera. Ker je revizija naperjena le zoper odločitev o zahtevku glede prve prometne nesreče, njegova vrednost (1.142,34 EUR) pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 2 do 3 metre, v relevantem obdobju, tj. od začetka februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa so bili tožniki odsotni po 5 in pol do 8 ur dnevno zaradi zaposlitve oziroma študija.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave v postopku – standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz nobene od sodb pa ni razvidno, (1) da se je opredelila do navedb tožnice, da je šlo za sukcesivne pogodbe in da so bila posojila po teh pogodbah dana delno v gotovini, delno pa s plačevanjem računov za posojilojemalca, in da vtoževane pogodbe predstavljajo le zadnjo ugotovitev o stanju dolga, niti (2) da se je opredelila do listinskih dokazov, predloženih v zvezi s temi trditvami, je bila kršena pravica stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Toženec tožnika ni odrinil zato, da bi se branil pred napadom, temveč ker je hotel končati prepir in ustaviti tožnikove žalitve. Zato je odločitev, da toženec ni ravnal v silobranu materialnopravno pravilna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval tako, da je toženca dlje časa spodbujal k prepiru, ga javno obtoževal in proti njemu agresivno zamahnil z glavo. Ker pa so njegova dejanja ostala na ravni besed in grozilnih kretenj brez fizičnega kontakta, je toženčev revizijski očitek, da je tožnik k nastanku škode prispeval z več kot petindvajsetimi odstotki, materialnopravno neutemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 45 metrov, tožnik pa je od leta 2004 do 2006 izredno študiral in je večino časa preživel doma, od leta 2006 do konca oktobra 2008 pa je bil zaradi zaposlitve odsoten po 10 ur.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
dovoljenost revizije – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki in ker imata zahtevka, ki ju uveljavlja prvi tožnik, različno podlago, odločitev o reviziji pa ni odvisna od vprašanja, ki bi bilo za njiju skupno, revizija zoper sodbo, s katero so zavrnjeni zahtevki, katerih vrednost ne presega 40.000 EUR, ni dovoljena.
Realizirana je lahko po 73. členu ZOR oziroma 58. členu OZ samo pogodba, ki je bila sklenjena, le da ne na predpisan način. Zato nesklenjena pogodba ne more biti realizirana.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri zdrsu na prečki skladiščnega regala – pojem nevarne dejavnosti – podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Zdrs in padec tožnice s 70 cm visoke prečke skladiščnega regala ni v neposredni zvezi s padcem spremnega lista z vrha regala.
Neutemeljena je trditev o postopkovni kršitvi zaradi nepostavitve izvedenca, saj tožeča stranka predloga o eni izmed dveh različnih dokaznih tem ni pravočasno substancirala.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – redar v lokalu – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Med dejanja storjena v zvezi z delom spadajo vsa ravnanja, ki so izvršena med izvrševanjem nalog in so s tem izvrševanjem povezana, celo tista dejanja, ki so zgolj navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.
Za uspešno in varno izpolnitev naloge odstraniti nadležnega in vinjenega tožnika, le tega ni bilo treba udariti. Tožnik se je odhodu sicer upiral, vendar pri tem drugega in tretjega toženca fizično ni ogrožal. Profesionalni redar v diskoteki, zadolžen za čim varnejše in mirnejše reševanje prav takšnih situacij, se mora na tovrstne provokacije gostov odzvati z višjo stopnjo skrbnosti ter brez nepotrebnega nasilja. Zato tožnikovo neprimerno in agresivno vedenje v takšnih okoliščinah ni podlaga za deljeno odgovornost.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prvi tožnik in tretja tožnica sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 12 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila prvi tožnik in tretja tožnica odsotna po 8 do 9 ur dnevno zaradi zaposlitve.
V darilni pogodbi je določeno, da si toženec (darovalec) pridrži „pravico gospodarstva“ na vseh podarjenih nepremičninah. Sodišče mora ugotavljati vsebino tega spornega pogodbenega določila tako, da išče skupen namen pogodbenikov ter določilo razume tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ). Nižji sodišči sta ocenili, da je bil njun namen glede pravice gospodarstva tak, da bo toženec tudi po prenosu nepremičnine na tožnika še naprej obdržal posest in uporabljal vse prostore v hiši, ki jih je uporabljal doslej.