ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2, 144, 144/1, 144/1-1.
invalid - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - invalidnina za telesno okvaro - napotitev na delo v tujini - poškodba pri delu
V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – izpolnjevanje pogojev
Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za določitev presežnega delavca - kriterij delovne uspešnosti
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/2, 90, 90/3. ZPP člen 308.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - neutemeljen poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev sodne poravnave – uporaba službenega vozila
Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti, je treba zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo treba uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – revizija - vsebina revizije
Ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4, 118, 118/1. ZUP člen 220, 223, 223/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.
Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitveni zahtevek
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem da od tretjega ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 380, 380/1. ZPP člen 39, 41, 41/2, 87, 87/3, 354, 354/1, 367, 367/2, 370, 370/1-2, 370/3, 371, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije sklep – sklep sodišča druge stopnje, s postopek ni končan – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – poškodovanje z viličarjem – oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari – ravnanje oškodovanca – zmotna uporaba materialnega prava – razlogi za revizijo – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Vzrok škode je pripisati izključno nevarni stvari in ker jo je njen imetnik dolžan v celoti povrniti na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Na prostoru pred skladiščem so se nakladali kamioni in zato je bilo logično, da so mimo tožnika vozili viličarji, ki so nakladali druge kamione. Glede na to da je stal tik ob kamionu, ni mogel pričakovati, da bi kakšno drugo vozilo peljalo stikoma mimo njegovega kamiona in tako stikoma mimo njega, da bi sploh lahko bil v nevarnosti, zato tudi ni bil dolžan posvečati (še dodatno) pozornost na delo drugih.
V reviziji se procesno neopredeljeno in v okviru reviziji lastnih predvidevanj omenja „standard gotovosti“, vendar ne kot (sicer možen) revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z uporabo napačnega (previsokega oziroma prestrogega) dokaznega standarda. Reviziji zato revizijsko sodišče take vsebine ne more dati, saj bi s tem preseglo njene meje, ki obenem determinirajo meje preizkusa izpodbijane sodbe.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost - padec na spolzkih in poledenelih tleh – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – zlom zapestja - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pomanjkanje ustrezne pazljivosti pri hoji po poledenelem prostoru pri zapuščanju sanitarij bencinskega servisa pomeni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 247, 247/1, 247/2, 250.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – enotna uporaba prava – pogodbena kazen – zamuda – soglasje prodajalca za spremembe na stanovanju
Revizija je dopuščena glede vprašanja pomena soglasja prodajalca za spremembe na stanovanju v zvezi z upravičenostjo do pogodbene kazni in glede vprašanja, ali zaprosilo za soglasje pomeni pristanek na kasnejšo izročitev stanovanja.
Med okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, sodijo tudi pogoji, v katerih je bil oškodovanec v času odvzema svobode. Te okoliščine v obravnavanem primeru opravičujejo odmero višje odškodnine.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – višina odškodnine – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodišča v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 15 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca marca 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila tožnika hrupu izpostavljena ves dan, saj sta bila zaposlena v gospodarski družbi s sedežem na njunem domu.
stvarna služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredbi – zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za prenehanje služnosti temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena SPZ zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.
Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik tožencu ob sklenitvi predpogodbe na podlagi katere se je toženec kot prodajalec zavezal s tožnikom kot kupcem skleniti glavno pogodbo za prodajo nepremičnine plačal 35.790,43 EUR kot del kupnine, čeprav je že pred sklenitvijo predpogodbe s to nepremičnino razpolagal. Zato je odločitev, da je predpogodba razdrta in da je toženec dolžan prejeti znesek vrniti, materialnopravno pravilna.
Dejstvo, da tožnik ali njegov pooblaščenec nista preverila zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin, ne pomeni privolitve v svoje prikrajšanje v smislu 211. člena ZOR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče nasprotnega udeleženca – nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je pri določanju krajevno pristojnega sodišča upoštevalo, da nasprotna udeleženka dejansko prebiva na območju Ljubljane in se bo zato postopek verjetno lažje izvedel pred ljubljanskim sodiščem.
Čeprav je tožnik že med prvostopenjskim postopkom spraševal, od kje izvedencu podatek, da je tožnik pred nezgodo vozil s hitrostjo 60 km/h in je tudi v pritožbi ponovno opozoril na neujemanje podatkov tahografa ter ugotovitev izvedenca, nižji sodišči te odločilne okoliščine nista razjasnili. Ker sodišči kljub opisanemu neujemanju podatkov v pravilnost njegovega mnenja nista podvomili, sta nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ta kršitev je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Stalna raba motornega vozila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost in vzpostavlja objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca (drugi odstavek 154. člena in 173. člen ZOR) za škodo, ki nastane delavcu–vozniku pri opravljanju te dejavnosti. Kljub ustrezni skrbnosti voznika statistično namreč ni mogoče izključiti nastanka škode.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – prepozna revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota - odvetnik – zavrženje revizije
Ker je bila revizija pri pristojnem sodišču vložena po izteku roka za njeno vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa glede na to, da je tožnico zastopala odvetnica in da je bila sama vloga naslovljena na nepristojno sodišče, ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.