odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za določitev presežnega delavca - kriterij delovne uspešnosti
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 133, 133/3, 150, 153, 165, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – hrup – splošno koristna dejavnost – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – bodoča škoda – ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode – višina odškodnine - strah - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nevarna dejavnost ni le tista, ki povzroči poškodbo pri vsakomur, ki pride z njo v stik. Temeljno izhodišče za presojo je predpostavka, da je nevarna dejavnost tista, iz katere izhaja večja možnost poškodb, kot je to običajno. Da gre pri delu v konstantnem hrupu (tudi če niso presežene mejne vrednosti) za večjo nevarnost za okvaro sluha, izkazujejo ne tako redki primeri takih okvar pri osebah, ki delajo v hrupu.
Proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov ni mogoče šteti za splošno koristno dejavnost v smislu pravnega standarda iz določbe tretjega odstavka 133. člena OZ.
Da bi lahko govorili o možnosti uveljavljanja odškodnine za bodočo škodo, torej o vložitvi tožbe pred nastankom škode, se mora vzrok njenega nastanka (škodno dejstvo) že zgoditi. V tem primeru začne zastaranje tudi za bodočo škodo teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva, ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode oziroma je imel vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Škoda, katere vzrok še ni nastal, pa ni bodoča škoda v smislu 182. člena OZ. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – izpolnjevanje pogojev
Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 247, 247/1, 247/2, 250.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – enotna uporaba prava – pogodbena kazen – zamuda – soglasje prodajalca za spremembe na stanovanju
Revizija je dopuščena glede vprašanja pomena soglasja prodajalca za spremembe na stanovanju v zvezi z upravičenostjo do pogodbene kazni in glede vprašanja, ali zaprosilo za soglasje pomeni pristanek na kasnejšo izročitev stanovanja.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave v postopku – standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz nobene od sodb pa ni razvidno, (1) da se je opredelila do navedb tožnice, da je šlo za sukcesivne pogodbe in da so bila posojila po teh pogodbah dana delno v gotovini, delno pa s plačevanjem računov za posojilojemalca, in da vtoževane pogodbe predstavljajo le zadnjo ugotovitev o stanju dolga, niti (2) da se je opredelila do listinskih dokazov, predloženih v zvezi s temi trditvami, je bila kršena pravica stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
neupravičena pridobitev – pravica do uporaba solastne nepremičnine – obstoj prikrajšanja
Utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je odvisna od izkazanosti dejstev, da skupne stanovanjske hiše pravdnih strank tožnik proti svoji volji ni mogel uporabljati sorazmerno s svojim deležem, ker mu toženka tega ni dovolila, ali mu je to preprečila oziroma, da souporaba zaradi sporov ni bila mogoča.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014646
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/1.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje – ugotavljanje deležev na skupnem premoženju – oblikovanje tožbenega zahtevka - obseg pritožbenega preizkusa
Ker pritožbene izjave ni mogoče razumeti na način, da je tožnica omejila pritožbo na izpodbijanje odločitve o višini deleža na skupnem premoženju, manjšem od zakonske domneve polovičnega deleža, je bilo pritožbeno sodišče dolžno preveriti pravilnost materialnopravnih stališč, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje o zavrnjenem delu zahtevka v celoti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju, ker upniki niso postavili ustreznega zahtevka.
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, predmet izvršbe ne more biti nepremičnina, ki sodi v skupno premoženje izvršilnega dolžnika in tožnice, deleži na njem pa niso določeni, četudi teče izvršba za uveljavitev terjatve iz naslova obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine, oziroma iz naslova obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4, 118, 118/1. ZUP člen 220, 223, 223/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.
Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
obnova postopka – pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz sporne odločbe sodišča druge stopnje izhaja, da ni spregledalo tožnikovega materialnopravnega stališča, ki je bilo drugačno od materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, in da se z njim ni strinjalo, je stališče izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP že iz tega razloga utemeljeno.
Med okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, sodijo tudi pogoji, v katerih je bil oškodovanec v času odvzema svobode. Te okoliščine v obravnavanem primeru opravičujejo odmero višje odškodnine.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – višina odškodnine – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodišča v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 15 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca marca 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila tožnika hrupu izpostavljena ves dan, saj sta bila zaposlena v gospodarski družbi s sedežem na njunem domu.
stvarna služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredbi – zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za prenehanje služnosti temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena SPZ zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.
Realizirana je lahko po 73. členu ZOR oziroma 58. členu OZ samo pogodba, ki je bila sklenjena, le da ne na predpisan način. Zato nesklenjena pogodba ne more biti realizirana.