ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-2. ZUP člen 229, 229/1, 232.
sofinanciranje iz javnih sredstev – pravni interes tožene stranke – nedovoljena pritožba – abstrakten pravni interes
Tožena stranka v pritožbi dejansko napada stališče sodišča prve stopnje, ki se nanaša na njene pristojnosti, s tem pa ne varuje nobene svoje pravice ali pravnega interesa. Zlasti pa s pritožbenimi navedbami ne zasleduje kakšnega svojega konkretnega pravnega interesa, temveč le interes za varstvo objektivne zakonitosti, torej abstrakten pravni interes, ki pa za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadošča. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. KZ-1 člen 82. ZKP člen 510.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zakonska rehabilitacija obsodbe – pogojni odpust – izbris iz kazenske evidence – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust.
Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 68, 83, 83/2-2, 93, 93/1, 95. ZKme-1 člen 43, 53, 53/1, 56. ZUP člen 279, 279/1-4. Uredba Komisije (ES) št. 187/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 67, 67/1.
plačilo za investicijske stroške – nitratna direktiva – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – odločanje brez zahteve tožnika – pridobitev pravice do uveljavljanja plačila – zahtevek za izplačilo sredstev – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Tožnik je na podlagi zahtevka z odločbo dejansko pridobil pravico do uveljavljanja plačila največ do višine dodeljenih sredstev. Ta odločba je ob izpolnjevanju v njenem izreku navedenih pogojev (zaključena investicija, sporočilo o zaključku in inšpektorsko poročilo o stanju investicije) podlaga za izplačilo sredstev.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu investicijskih stroškov zato ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev. Zahtevek tožnika za izplačilo sredstev je torej obstajal, zato ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni bil podan.
dovoljenost revizije – občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje, ali ima organ lokalne skupnosti položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč sporno ali ima občina (in ne njen organ) položaj stranskega udeleženca. Ker se vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o tem, da se odločbe gradbenega inšpektorja izdajajo v javnem interesu in so izvršljive praviloma takoj, zato je treba v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in natančno ter predložiti dokazila o tem, ter da ustaljena upravnosodna praksa zahteva restriktiven pristop pri izdaji takšne začasne odredbe.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina – skupna lastnina
Ker se za premoženje po prvi (in ne drugi) alineji tretjega odstavka 1. člena ZPVAS štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete s predpisi, med katere sodi tudi Zakon o agrarnih skupnostih, in sicer lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, kot solastnina članov (nove) agrarne skupnosti, v obravnavanem primeru pa so bili deleži vpisani na člane skupnosti že konec 19. stoletja, v razlastitveni odločbi pa kot skupna lastnina z opredeljenimi deleži, se članom Agrarne skupnosti A. po presoji Vrhovnega sodišča ne vrača premoženje v drugi obliki, kot jim je bilo podržavljeno.
pritožba – začasna odredba – verjeten obstoj težko popravljive škode – trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da tožnica v svoji zahtevi ni točno opredelila, po kateri določbi ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe, sodišče pa je štelo, da jo je zahtevala po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je po obeh navedenih določbah ZUS-1 pogoj za morebitno izdajo začasne odredbe izkazanost verjetnega nastanka težko popravljive škode, ki bi jo tožeča stranka utegnila utrpeti zaradi izvršitve izpodbijanega akta in bi jo bilo treba preprečiti z začasno odredbo.
Tožnica je težko popravljivo škodo želela dokazati v svojih navedbah v pritožbi, vendar pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se s pritožbenimi navedbami ne da nadomestiti pomanjkljivih navedb oziroma dokazov v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih nasledstva – ponovno uveljavljanje pravice
Republika Slovenija je svoje obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev v smislu določb MSVN že ustavno skladno uredila v ZPIZVZ.
ZDR člen 112, 122/1, 112/1-4, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - dolžnost izrabe letnega dopusta
Zgolj razlog za odpoved na strani delodajalca ne zadostuje za pravni zaključek, da tožnik ni mogel izkoristiti (dela) letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Tako je tožnik predhodno opozoril revidentko, da bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar nedvomno kaže na to, da je (vsaj) tedaj vedel, kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje, zato bi lahko (vsaj) v tem obdobju koristil letni dopust, če seveda ni bilo drugih objektivnih okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Od tega, ali dopusta zaradi objektivnih razlogov ni mogel izrabiti, je odvisna njegova pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
prijava udeležbe prizadete stranke v upravnem sporu – ugovor zoper registracijo znamke
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška morajo biti konkretizirani oziroma opisani v izreku odločbe (ali sodbe) o prekršku.
obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
status zavarovanca – prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vključitev v zavarovanje
Določbo zadnje alineje 47. člena ZMEPIZ o pridobitvi lastnosti zavarovanca z dnem vložitve prijave tistih zavarovancev, ki se na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 34. člena ZPIZ-1 (razen tistih, ki izpolnjujejo pogoj iz sedme alineje tega člena) prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, je gotovo šteti za dovolj jasno posebno določbo (lex specialis), ki jo je treba dosledno upoštevati in je tudi glede na določbe 57. člena ZMEPIZ ni mogoče razlagati tako, da bi imel zavarovanec ob prijavi možnost izbire oziroma možnost uveljaviti status zavarovanca še za do 8 dni za nazaj.
Upoštevaje revizijska navajanja, naj bi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdan s strani tožene stranke, predstavljal sprejem ponudbe in posledično sklenitev prodajne pogodbe v smislu 28. člena OZ. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera takšna revidentkina razlaga materialnopravno napačna. V spornem Sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika je namreč izrecno navedeno, da bo pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom šele sklenjena. Sklep kot končna izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja zato šele vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2005925
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZDR člen 229, 229/1-7.
postopek o prekršku - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva – varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
spor o pristojnosti – gospodarska zbornica – gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prednost na križišču – desno pravilo
Desno pravilo določa vrstni red vožnje skozi križišče enakovrednih cest tistih vozil, ki se ob vožnji v skladu s pravili cestnega prometa medsebojno ovirajo.