ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina – skupna lastnina
Ker se za premoženje po prvi (in ne drugi) alineji tretjega odstavka 1. člena ZPVAS štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete s predpisi, med katere sodi tudi Zakon o agrarnih skupnostih, in sicer lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, kot solastnina članov (nove) agrarne skupnosti, v obravnavanem primeru pa so bili deleži vpisani na člane skupnosti že konec 19. stoletja, v razlastitveni odločbi pa kot skupna lastnina z opredeljenimi deleži, se članom Agrarne skupnosti A. po presoji Vrhovnega sodišča ne vrača premoženje v drugi obliki, kot jim je bilo podržavljeno.
obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-2. ZUP člen 229, 229/1, 232.
sofinanciranje iz javnih sredstev – pravni interes tožene stranke – nedovoljena pritožba – abstrakten pravni interes
Tožena stranka v pritožbi dejansko napada stališče sodišča prve stopnje, ki se nanaša na njene pristojnosti, s tem pa ne varuje nobene svoje pravice ali pravnega interesa. Zlasti pa s pritožbenimi navedbami ne zasleduje kakšnega svojega konkretnega pravnega interesa, temveč le interes za varstvo objektivne zakonitosti, torej abstrakten pravni interes, ki pa za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadošča. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist.
dovoljenost revizije – občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje, ali ima organ lokalne skupnosti položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč sporno ali ima občina (in ne njen organ) položaj stranskega udeleženca. Ker se vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
plačilo občinske takse za oglaševanje – dovoljena revizija - vrednostni pogoj – razlaga pojma javno mesto – zavezanec za plačilo takse – zunanje stene avtobusa mestnega prometa - nedoločen pravni pojem – uporaba javnega prostora – javna površina – stranka, ki oglašuje za lastne potrebe
Javno podjetje LPP, d. o. o., katerega lastnik in ustanovitelj je Javni holding Ljubljana (tega pa je ustanovilo Mesto Ljubljana), namreč izvaja (in zagotavlja) javni prevoz potnikov v mestnem prometu kot gospodarsko javno službo na območju Mestne občine Ljubljana, torej izključno na javnih površinah in za javne namene. Glede na navedeno specifično situacijo, ter ob upoštevanju, da revidentka z dejavnostjo oglaševanja dejansko uporablja občinski oziroma javni prostor, je po presoji Vrhovnega sodišča zunanje stene avtobusov mestnega potniškega prometa, ki so urejene za dejavnost oglaševanja reklamnih napisov, objav in oglasov po javnih površinah, treba šteti kot „drugače označen oglaševalski prostor na javnih mestih“ v smislu 4. člena ZKT.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUN člen 73, 75, 75/2, 75/4, 76, 76/1. ZGO-1 člen 152, 153, 200, 200/1.
dve reviziji – dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – uporaba ZUN ali ZGO-1 – inšpekcijski zavezanci – dovoljenost druge revizije - neizkazanost pogojev za dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN pomeni nadaljevanje na podlagi drugega odstavka 75. člena ZUN že začetega inšpekcijskega postopka, ki se glede na to, da ne gre za enostavni objekt, na podlagi prvega odstavka 200. člena ZGO-1 nadaljuje po določbah ZUN.
Revidenti so z nakupom stanovanj, zgrajenih z gradbenimi deli, izvedenimi brez ustreznega upravnega dovoljenja in s katerimi so prostori poslovnega objekta spremenjeni v stanovanja, pridobili solastninsko pravico na objektu in s tem prevzeli tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. S tem pa tudi obveznost odstraniti neskladno gradnjo in vzpostaviti zakonito stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o tem, da se odločbe gradbenega inšpektorja izdajajo v javnem interesu in so izvršljive praviloma takoj, zato je treba v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in natančno ter predložiti dokazila o tem, ter da ustaljena upravnosodna praksa zahteva restriktiven pristop pri izdaji takšne začasne odredbe.
Za pretrganje zastaranja pregona zadostuje, da je sodba izdana ter posredovana prekrškovnemu organu. Datum odprave sodbe na storilčev naslov je relevanten zgolj za presojo absolutnega zastaranja.
ZOR člen 25, 25/2, 374, 374/1. Zakon o zastaranju terjatev člen 17.
pogodba o prometu blaga in storitev – gospodarska pogodba – zastaranje terjatve – objektivni kriterij za gospodarsko pogodbo – registrirana poslovna dejavnost – komisija - pogodba o nakupni komisiji – nakup lastnih delnic
Da je pod izrazom »pogodbe v prometu blaga in storitev« potrebno razumeti gospodarske pogodbe, kot so definirane v drugem odstavku 25. člena ZOR, se je Vrhovno sodišče RS že večkrat jasno izreklo.
Objektivnega kriterija, tudi v okviru določbe 374. člena ZOR o zastaranju terjatev iz gospodarskih pogodb, ni mogoče interpretirati tako, da bi imela naravo gospodarske pogodbe le pogodba, sklenjena v okviru registrirane dejavnosti.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prednost na križišču – desno pravilo
Desno pravilo določa vrstni red vožnje skozi križišče enakovrednih cest tistih vozil, ki se ob vožnji v skladu s pravili cestnega prometa medsebojno ovirajo.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas
ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa (prekluzivni) rok za vložitev tožbe, in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi bo to praviloma od dneva vročitve odpovedi). Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.
ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005932
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), o prekršku odloča sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
prijava udeležbe prizadete stranke v upravnem sporu – ugovor zoper registracijo znamke
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
vojaška pokojnina – bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala.
Revident izhaja iz prepričanja, da je podan razlog za zavrnitev registracije znamke iz točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (podobnost znaka in znamke ter obstoj verjetnosti zmede v javnosti). Zgoraj povzete revizijske trditve namreč po vsebini ne pomenijo nič drugega kot ponavljanje tega prepričanja, ki ga je uveljavljal skozi ugovorni postopek pred Uradom in kasneje s tožbo zoper odločbo Urada pred upravnim sodiščem. Abstraktno videnje revidenta, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi morebitne uveljavitve izpodbijane znamke, pa za utemeljitev zelo hudih posledic iz 3. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. V zvezi z domnevnimi zelo hudimi posledicami v obliki materialne škode, revizijsko sodišče še dodaja, da ima blagovna znamka naravo premoženjske pravice; zato bi zmanjšanje oziroma preprečitev povečanja premoženja iz tega naslova revident moral oceniti konkretneje kot zgolj s pavšalno navedbo, da je škoda „nedvomno ogromna“ in da je v tem trenutku še ni mogoče materialno ovrednotiti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zatrjevanjem, da razlogi izpodbijane pravnomočne sodbe niso razumljivi, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve materialnega predpisa o prekršku. Slednjo se lahko stori samo z odločitvijo v izreku odločbe oziroma sodbe o prekršku, ne pa tudi z obrazložitvijo sodbe.
status zavarovanca – prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vključitev v zavarovanje
Določbo zadnje alineje 47. člena ZMEPIZ o pridobitvi lastnosti zavarovanca z dnem vložitve prijave tistih zavarovancev, ki se na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 34. člena ZPIZ-1 (razen tistih, ki izpolnjujejo pogoj iz sedme alineje tega člena) prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, je gotovo šteti za dovolj jasno posebno določbo (lex specialis), ki jo je treba dosledno upoštevati in je tudi glede na določbe 57. člena ZMEPIZ ni mogoče razlagati tako, da bi imel zavarovanec ob prijavi možnost izbire oziroma možnost uveljaviti status zavarovanca še za do 8 dni za nazaj.
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo – zavrženje revizije
Pooblaščenec je reviziji sicer priložil pooblastilo, ki pa ni bilo novo (datirano je bilo z dnem vložitve tožbe) niti posebno (ni vsebovalo izjave volje pooblastiteljice za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva).
Sodišče prve stopnje je sicer pozvalo pooblaščenca revidentke k (naknadni) predložitvi pravilnega in popolnega pooblastila, vendar glede na določbo petega odstavka 98. člena ZZP za to ni imelo pravne (zakonske) podlage (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP).
Pooblaščenec s splošnim pooblastilom (iz prvega odstavka 95. člena ZPP) ni pooblaščen za vložitev izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 95. člena ZPP), temveč le rednega (1. točka prvega odstavka 95. člena ZPP).