OZ člen 154, 154/4, 922, 922/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obstoj zavarovalnega primera – zadostnost trditvene – fingirana prometna nesreča – odškodnina za sopotnika
Revizija je bila dopuščena o vprašanju obstoja zavarovalnega primera in ne)zadostnosti trditvene podlage toženke v zvezi z ugovorom fingirane prometne nesreče.
ZGD člen 230. ZFPPod člen 27, 35. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - delniška družba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - univerzalno pravno nasledstvo izbrisne družbe – vračilo prepovedanih plačil
Ali terjatev na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD preneha z izbrisom družbe iz sodnega registra?
Ali je predmet univerzalnega pravnega nasledstva družbenikov izbrisane družbe, ki je posledica izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, tudi pravica zahtevati vrnitev prepovedanih plačil po 230. členu ZGD?
ZDR člen 111, 111/1-1, 118, 118/2. KZ člen 246. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.
Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, kar bi na podlagi prvega in četrtega odstavka 50. člena ZUP sicer morala storiti, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Na tak način je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in bila zato upravičena vložiti predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Če bi bila pokojnemu zavarovancu predčasna pokojnina pravnomočno priznana še pred njegovo smrtjo, pa bi bila tožnica upravičena do dedovanja zapadlih in neizplačanih denarnih zneskov pokojnine.
ZDR člen 32, 33, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 22. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 10, 10/2, 10/2-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odklonitev preventivnega zdravstvenega pregleda – varnost in zdravje pri delu
Revident je onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 133, 133/3, 150, 153, 165, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – hrup – splošno koristna dejavnost – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – bodoča škoda – ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode – višina odškodnine - strah - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nevarna dejavnost ni le tista, ki povzroči poškodbo pri vsakomur, ki pride z njo v stik. Temeljno izhodišče za presojo je predpostavka, da je nevarna dejavnost tista, iz katere izhaja večja možnost poškodb, kot je to običajno. Da gre pri delu v konstantnem hrupu (tudi če niso presežene mejne vrednosti) za večjo nevarnost za okvaro sluha, izkazujejo ne tako redki primeri takih okvar pri osebah, ki delajo v hrupu.
Proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov ni mogoče šteti za splošno koristno dejavnost v smislu pravnega standarda iz določbe tretjega odstavka 133. člena OZ.
Da bi lahko govorili o možnosti uveljavljanja odškodnine za bodočo škodo, torej o vložitvi tožbe pred nastankom škode, se mora vzrok njenega nastanka (škodno dejstvo) že zgoditi. V tem primeru začne zastaranje tudi za bodočo škodo teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva, ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode oziroma je imel vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Škoda, katere vzrok še ni nastal, pa ni bodoča škoda v smislu 182. člena OZ. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZVZD člen 35. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – zdravstvena zmožnost
Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - poziv nazaj na delo - nadomestna zaposlitev - skrbnost delavca
Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z ignoriranjem toženkinih pozivov, naj se izjavi o konkretnih okoliščinah nastopa dela glede na svojo dejavnost s.p., odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca, ki bi v takem primeru želel ohraniti delovno razmerje. Takšno ugotovitev pa je sodišče zmotno štelo za pravno nepomembno, saj ustreza definiciji hude malomarnosti v zvezi s časovno neopredeljenim odklanjanjem dela po pogodbi o zaposlitvi. Tako so bili v tožnikovem ravnanju podani vsi elementi hujše kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, ki je zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina odškodnine – sprememba tožbenega zahtevka
Glede na to, da je tožnik na obravnavi pred sodiščem prve stopnje predlagal, da za primer ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odpovedi sodišče odloči v smislu 118. člena ZDR, ker se je zaposlil drugje, in je hkrati predlagal tudi višino odškodnine, ki naj mu jo sodišče prisodi, ker se je s 1. 9. 2009 zaposlen le za določen čas in za bistveno nižjo plačo, je imelo sodišče v določbah ZDSS-1 in ZDR podlago za odločitev, da ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku v breme tožene stranke prizna pravice iz delovnega razmerja le do 31. 8. 2009 in mu namesto vrnitve na delo prizna odškodnino.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – izplačilo pokojnine za nazaj
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona. Tožniku pa je bila s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar pomeni, da ni upravičen za izplačilo pokojnine za nazaj za vtoževano obdobje.
DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3004992
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDSS-1 člen 31. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 21.
javni uslužbenci – plačilo dnevnic – dnevnice – plačilo najemnine – napotitev na delo v tujino – službeno potovanje – službena pot – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski delovni spor – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.