KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005754
ZKP člen 18, 83, 236, 237, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 191.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravice obrambe - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče – posredna izvedba dokazov – uradni zaznamek CSD – kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – čas storitve
Upoštevanje izjave, ki jo je dala kasnejša privilegirana priča na centru za socialno delo socialni delavki, kakor tudi navedbe vsebine pogovora z oškodovanko v uradnem zaznamku, pomenijo nedovoljen dokaz.
odgovornost nosilca javnih pooblastil – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
Zgolj dejstvo, da obsojenčev pridobitni način ni bil povsem jasno ugotovljen, ne pomeni, da zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja „si kako drugače pridobi“ (iz prvega odstavka 221. člena KZ) ne bi bil izpolnjen.
dovoljenost revizije - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu, s katerim je revidentki naložena ustavitev gradnje in odstranitev spornih objektov, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizijska navedba, da bo v primeru rušenja objekta nastala škoda v višini več kot 200.000 EUR, ne zadošča, da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za revidentko res zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu bi morala revidentka natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Presoja višina odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008 prebivala tožnika, je od ceste oddaljena okoli 13 metrov, v tem obdobju pa sta bila oba tožnika zaradi službenih obveznosti odsotna zdoma sedem do osem uri in pol dnevno; v neposredni bližini stanovanjske hiše se nahaja znak za omejitev hitrosti, na cestišču pa so nameščeni „žabjaki“, kar je zaradi speljevanja in zaviranja vozil povzročalo dodaten hrup.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, se le dovoljuje prisilna izvršitev v izvršilnem naslovu naložene obveznosti, ker tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil. S takim sklepom zato ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 73/5, 365, 365-2. ZNP člen 37, 45, 45/3.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika – pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki – odlonitveni razlog
Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države zaradi dela sodnikov pristojnega sodišča
Če bi se do očitkov iz tožbe opredeljevalo sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavlja tožeča stranka, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča – kar pomeni, da je podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
ureditev meje in parcelacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta nista natančno in konkretno pojasnila, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, niti nista pojasnila, katero pravno pravilo je bilo prekršeno, in zakaj je sodišče prve stopnje izpostavljeno vprašanje rešilo nezakonito. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Revidenta z navedbo, da gre za sodno odločbo, ki ima zanju zelo hude posledice, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, zato njuna revizija po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
začasna odredba – škoda v obliki zmanjšanja ugleda
Glede škode, ki naj bi tožniku nastala v obliki zmanjšanja ugleda pri poslovnih partnerjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da te škode ni mogoče šteti za težko popravljivo škodo. Če se bo (bodisi v tem upravnem sporu bodisi v gospodarskem sporu Pg 214/2011) namreč izkazalo, da gre za tožnikovo napačno razlago 7. člena koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja na območju Mestne občine Novo mesto, posledično zmanjšanje tožnikovega poslovnega ugleda ne more šteti za relevantno škodo v smislu 32. člena ZUS-1, v nasprotnem primeru, torej če se bo izkazalo, da določbo pogodbe napačno razlaga tožena stranka, pa zmanjšanje ugleda lahko utrpi le ona, ne pa tožnik kot „žrtev“ njenega nezakonitega delovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO
VS0014493
OZ člen 3, 86, 88. ZKZ člen 29, 114, 114/2.
denacionalizacija – vrnitev nacionalizirane nepremičnine v naravi - odškodninska odgovornost zakupodajalca – odškodninska odgovornost skrbnika – neupravičena obogatitev novega zakupojemalca – ničnost pogodbenega določila - morala
Zato da ravnanje stranke, ki ga ni mogoče umestiti med nobenega od posebej urejenih institutov OZ, lahko opredelimo kot nemoralno po splošni določbi 3. člena OZ in zato nično po 86. in 88. člena OZ, mora vsebovati jasne negativne opredelilne elemente. Napačna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da sporna določba vsebuje takšne elemente. Tožnik je ob podpisu pogodbe v primeru vrnitve zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu pristal na določitev 8 dnevnega odpovednega roka brez povračila vloženega dela in sredstev v pripravo zemljišča (po pogodbi je imel tožnik pravico le pobrati pridelke). Ni dokazal, da bi prvotoženi sklad pri sklepanju pogodbe kakorkoli nemoralno ravnal, zato se ne more naknadno pritoževati, da njegova zaveza ni pravična (volenti non fit inuria.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - rok za vložitev pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi
Na glavni obravnavi bo lahko na podlagi dodatno ugotovljenih okoliščin zaključek sodišča o vprašanju dovoljenosti dokazov drugačen, kot ga je mogoče napraviti na podlagi sedaj znanih dejstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev pravd – koncentracija postopka
Predvidena združitev več zadev, ki tečejo pri različnih sodiščih, je lahko pod določenimi pogoji razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Okoliščine, ki nakazujejo, da bi bilo mogoče z združitvijo postopkov doseči koncentracijo dokazovanja, s čimer bi se obravnavanje pospešilo in zmanjšali stroški, narekujejo prenos pristojnosti v zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Krškem, na Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 2. ZFPPod člen 27, 27/4, 37. ZDavP-2 člen 12, 12/2, 157, 157/5.
pravni interes – pravni nasledniki izbrisane družbe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – presoja odmerne davčne odločbe – vročitev odločbe
Tožniki v tem upravnem sporu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbijajo prvostopenjsko odmerno odločbo in odločbo tožene stranke, saj je bilo z njima odločeno o obveznostih izbrisane gospodarske družbe, za katere obveznosti odgovarjajo kot njeni pravni nasledniki.