industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Interes tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1.
Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne ovire, ki so v neposredni zvezi z znamko in zaradi katerih je njena uporaba nemogoča ali nerazumna in ki so neodvisne od volje imetnika znamke. Naloga sodišča je, da ovrednoti okoliščine posameznega primera v luči gornje razlage.
Pojem upravičenih razlogov je treba razlagati zožujoče. Tudi če je imetnik znamo uporabljal tako, da sta uporabljena in registrirana znamka toliko podobni, da sta zamenljivi, svoje registrirane znamke ne bo mogel ohraniti s tem, da jo bo uporabljal v prikrojeni obliki, razen če razlika v obliki ne nosi nobenega razlikovalnega potenciala.
V revizijskih trditvah tožene stranke je mogoče zaslediti poskus uveljavljanja pobotnega ugovora. Ne sicer v obliki nasprotne, samostojne in še obstoječe terjatve v smislu procesnega pobotanja, pač pa v obliki ugovora v smislu predpravdnega pobotanja. Tožena stranka namreč zatrjuje, da je njena obveznost prenehala, ker je z najemnino „poračunala“ svoje investicijske stroške v poslovni prostor (311. člen OZ).
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe oz. sklepa presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP, četrti odstavek 384. člena ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež pravnih strank in pooblaščencev
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Glede na to, da imata tožeča stranka in drugi toženec sedež oziroma stalno prebivališče v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, odvetnica prvega toženca pa iz Kopra, je očitno, da postopek pred sodiščem v Kopru ne bi bil ekonomičen.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije zoper sklep – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani – solidarnost upnikov – deljive terjatve – navadno sosporništvo – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva (prim. 406. člen OZ). Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 1.176.097 SIT za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ). Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve.
Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.
ZPP člen 5, 7, 212, 214, 318, 339, 339/1, 339/28. SZ člen 116. SPZ člen 3, 3/1, 7, 49. ZTLR člen 33.
dokazovanje – prerekanje trditev o dejstvih – pavšalno prerekanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – sodba presenečenja – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tožba na izpraznitev nepremičnine – privatizacija stanovanj – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – nastanek nove stvari - pridobitev lastninske pravice – pojem rešitve stanovanjskega vprašanja
Že pred uveljavitvijo novele ZPP-D, s katero je bil 214. členu ZPP dodan nov drugi odstavek, se je uveljavilo stališče, da neprerekane trditve o dejstvih niso predmet dokazovanja in da se zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev ne upošteva.
Sodišči prve in druge stopnje napačno razlagali določilo 116. člena SZ in pojem „razrešitve stanovanjskega problema“. V stanovanju je živelo pet oseb, takorekoč tri generacije. Povsem življenjsko in logično je, da želijo v takem primeru stanovalci razrešiti svoj stanovanjski problem z ločitvijo generacij. Zato bi bila zahteva, da se morata v stanovanje preseliti prav prva dva toženca kot investitorja preureditve prestroga.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazni postopek - uradni zaznamek o zbranih obvestilih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je priča - policist v svoji izpovedbi na glavni obravnavi skliceval na vsebino, ki jo je sam neposredno zaznal in zapisal v uradni zaznamek, ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
ZKP člen 364, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Ustavnega jamstva iz 29. člena Ustave RS ni mogoče razlagati tako, da mora biti obdolžencu vedno omogočeno izvajanje dokazov, ki jih predlaga in za katere meni, da so mu v korist.
Čeprav sta tožnika predlagala zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe (s katero je bilo odločeno, da se celjenje ne opusti) in predloga za ureditev stanja nista konkretno opredelila, pa njun zahtevek, sklicujoč se tudi na tretji odstavek 32. člena ZUS-1, pojmovno izhaja iz same vsebine celotnega predloga. Zato je kljub pomanjkanju formalnega besedila ureditvenega predloga mogoče začasno urediti stanje glede na sporno pravno razmerje, saj to (da se cepljenje ne opravi) v obravnavani zadevi izhaja, poleg navedb tožnikov, že iz same narave stvari.
predpogodba – condictio ob causam finitam – valutna klavzula – povračilni zahtevek
Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih njihove stranke poimenujejo.
Dogovor o valutni klavzuli v pogodbi je treba upoštevati tudi ob vračanju tistega, kar je bilo na njeni podlagi izpolnjenega. Za vrnitev danega po prenehanju pogodb veljajo pravila, ki veljajo za izpolnitev teh pogodb.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih – protispisnost - sprememba obtožbe – pravice obrambe – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sama okoliščina, da sodišče ni takoj po spremembi obtožbe obdolženca vprašalo, ali je razumel obtožbo, ne predstavlja kršitve pravice obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku – zapuščinski postopek
Dejstva, da je sodnica Okrajnega sodišča na Jesenicah potencialna dedinja v konkretnem zapuščinskem postopku ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 371, 371/2.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije – hrup – povrnitev nepremoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – dajatvena sodba – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku, ob katerem živijo, še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za istovrstno škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
ZKP člen 214, 214/2, 218, 218/4, 329, 340, 340/2, 371, 371/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilne priče – načelo neposrednosti - branje zapisnika o izpovedbi priče s soglasjem strank – ponovno zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – osebna preiskava brez odredbe sodišča – pogoji za izvedbo – sum uničenja dokazov
Če je bila obrambi možnost zaslišanja obremenilnih prič na glavni obravnavi dana, pa te možnosti ni (v celoti) izkoristila, mora v naknadnem dokaznem predlogu navesti, o katerih okoliščinah je potrebno pričo še zaslišati ter z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost ponovnega zaslišanja.
Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani v drugih zadevah tožniku ni dodelilo brezplačne pravne pomoči in da v teh postopkih ni uspel, sama po sebi ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – sodni zaostanki – prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča
Prebivališče oziroma sedež sedmih tožnikov in toženke v Mariboru ter majhna vrednost spornega predmeta narekujejo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Maribor.