kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Če več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, ravnanje enega udeleženca v cestnem prometu ne izključuje odgovornosti drugega - vprašanja vzročne zveze se ne more reševati po principu pretrganja vzročne zveze, ampak odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – predkazenski postopek - policijska pooblastila – zbiranje obvestil – prepoznava osumljenca - prepoznava oseb po fotografijah – izločitev dokazov
Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije, in jih zato tudi ni treba iz spisa izločiti (razen v primerih, navedenih v drugem odstavku 83. člena ZKP).
ZKP člen 148, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – izjava osumljenca drugi osebi – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
ZKP ne obvezuje policista, da bi moral osumljenca, ko ta komunicira z drugimi osebami (in torej ne s policistom), opozoriti skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005854
ZKP člen 269, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – sestavine obtožnice – sprememba obtožbe - opis kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Zakonski opis kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let ne obsega storilčevega namena, da z izvršenimi spolnimi dejanji zadovoljuje spolni nagon - to je stvar dejanskega stanja, ki ga v vsakem posameznem primeru ugotavlja sodišče.
Stališče sodišča, da tožnik ni utrpel škode že zato, ker v času veljavnosti zakupne pogodbe ni vlagal v najeto nepremičnino, ni pravilno. Tožnik je zahteval tudi povračilo izgubljenega dobička, tega pa bi lahko predstavljal le znesek, ki bi ga tožnik zaslužil s prodajo na spornem zemljišču pridelanega sadja (po odbitku stroškov), v primeru, če tožena stranka ne bi ravnala v nasprotju z zakupno pogodbo in mu onemogočila pridelavo jabolk.
Sklicevanje na pravnomočno obtožbo ob nespremenjenih okoliščinah zadošča za utemeljitev obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe predstavlja tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, pri čemer se mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Odločanje o odškodnini za škodo, ki naj bi jo stranki povzročilo pristojno sodišče v drugi sodni zadevi, zato vsekakor predstavlja utemeljen razlog delegacije.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
Med tožnikom in drugotožencem je bila sklenjena prodajna pogodba in ne pogodba o posredovanju. Tožnikove trditve o „nabavi“ vozila ne izključujejo take razlage njunega pogodbenega razmerja (prim. prvi odstavek 454. člena in 813. člen ZOR). Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da se je drugi toženec vedel kot prodajalec (tožnik mu je izročil kupnino, drugi toženec pa je tožniku izročil avtomobil, po okvari avtomobila je nosil tudi stroške popravila in rezervnih delov …), ne gre spregledati, da v tem postopku ni pojasnil, med kom je posredoval oziroma kdo je tožniku avto prodal, če ne on. Iz ugotovljenega kupoprodajnega pogodbenega razmerja med tožnikom in drugotožencem izhaja tudi obveznost slednjega za plačilo vtoževanega zneska. Ker je bila prodajna pogodba razdrta, je dolžan tožniku, ki mu je vrnil prodani avtomobil, vrniti plačano kupnino.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – deleži na skupnem premoženju – nedenarni zahtevek – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup – zastaranje odškodninske terjatve - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode.
zmotna uporaba materialnega prava po ZPP-D – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – posebno premoženje
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Zavarovanec toženke je - poleg tega, da je bil imetnik nevarne stvari, zaradi česar je podana njegova objektivna odškodninska odgovornost - k nastanku škode prispeval tudi s premalo skrbno oceno nastale situacije, zaradi česar je mimo tovornjaka vozil z neprilagojeno hitrostjo. Tožnik pa se pred prečkanjem ni prepričal, če lahko to varno stori, ampak je nepremišljeno stekel čez cesto. V primerjavi z ravnanjem toženkinega zavarovanca je bilo njegovo ravnanje bolj malomarno in zelo tvegano. Vozilo toženkinega zavarovanca, ki je bilo pred prečkanjem od njega oddaljeno le nekaj metrov, bi lahko zagledal, če bi se le ozrl na svojo levo stran. Prav tožnikovo ravnanje je pomenilo odločilen prispevek k nastanku škodnega dogodka, saj tedaj, ko je začel prečkati cestišče, zavarovanec toženke glede na povprečen reakcijski čas ni imel več nobene možnosti, da bi trčenje preprečil.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se zdravje ali življenje ljudi hudo ogroža, je za odreditev pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj dovoljenosti revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če vprašanje, ki ga zastavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. To je tudi tedaj, ko je predmet presoje odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, vprašanje pa se nanaša na sprejeti lokacijski načrt, ki pa ni predmet konkretnega upravnega spora.
Ker spor o začetku razlastitvenega postopka ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, tudi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti - spor o ničnosti upravne odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o ničnosti upravnih odločb ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.