ZDR člen 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – sodelovanje sindikata – denarni zahtevek - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, ki se ukvarja s podjetniško dejavnostjo. Ob dejstvu, da je bil pri toženi stranki tožnik edini komercialist na terenu in da je tožena stranka tožnikovo delovno mesto ukinila, je sodišče utemeljeno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je z ukinitvijo delovnega mesta in odločitvijo, da potreb po komercialnih delih na terenu tožena stranka ne bo pokrivala preko delavca v delovnem razmerju, dejansko prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Na takšno presojo tudi morebitno občasno angažiranje zunanjih izvajalcev za posamezna komercialna opravila na drugih pravnih podlagah ne more vplivati.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanje člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniške odsotnosti – odpotovanje iz kraja bivanja – odobritev zdravnika – pravica do zagovora
Po ugotovitvah sodišča je bil v vabilu na zagovor določen tridnevni rok, ki bi se iztekel 9. 5. 2008. Kljub temu je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena že dan prej, torej 8. 5. 2008, datirana pa je celo na datum 5. 5. 2008, kar pomeni, da je delodajalec že vnaprej pripravil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dan kasneje pa sprejel odločitev, da tožniku omogoči zagovor. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, navedeno kaže, da niti tožena stranka sama ni bila prepričana, ali obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Glede na navedeno sta sodišči nižje stopnje pravilno presodili, da je bila izredna odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
kolektivni delovni spor – kršitev podjetniške kolektivne pogodbe – zaposlitev predsednika sindikata
Ker je bil nasprotni udeleženec na podlagi določb 18. točke podjetniške kolektivne pogodbe predsednici sindikata s svojstvom poklicnega sindikalnega zaupnika dolžan zagotoviti zaposlitev na teh sindikalnih delih za celotni mandat, je ta določba kolektivne pogodbe pomenila veljavno pravno podlago, na podlagi katere bi sodišče lahko naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi z aktualno predsednico sindikata in je predlagatelj ob vložitvi predloga za tako odločitev tudi izkazoval pravni interes.
Zahtevek predlagatelja za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s predsednico sindikata ni bil utemeljen, ker je navedena ponujeno novo ustrezno pogodbo za to sindikalno funkcijo neutemeljeno odklonila, njeno soglasje pa je bilo za sklenitev nove pogodbe bistveno.
ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274.
pravočasna vložitev tožbe – procesna predpostavka – prehodni postopek pri delodajalcu prevzemniku – sprememba delodajalca – prenos gospodarske enote – upravljanje bencinskega servisa – zavrženje tožbe
Pri prenosu gospodarske enote na prevzemnika je treba sprožiti predhodni postopek pri delodajalcu prevzemniku, če je delovno razmerje zaradi prenosa pri njem sporno. Pri tem mora biti pisno opozorilo po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR naslovljeno in podano neposredno pri prevzemniku in ne zadostuje opozorilo podano pri inšpektorju za delo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriterij delovne uspešnosti – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
ZPIZ-1 člen 154, 193, 193/4, 279, 280, 282, 282/1, 282/2, 282/3, 283. ZGas člen 14, 52. ZGas-B člen 14a, 14a/9.
plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilec v industrijski enoti - podlaga za vključitev v zavarovanje
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
ZDR člen 7, 7/1, 100, 100/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 27, 81. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti - kriteriji za določitev presežnega delavca - uporaba kolektivne pogodbe - izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev - kriteriji iz kolektivne pogodbe
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v prvem odstavku 100. člena ZDR našteti le primeroma. Ta določba tako predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Res je tožena stranka kot enega izmed kriterijev upoštevala tudi delovno uspešnost, ki predstavlja temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve po kolektivni pogodbi, ki jo obvezuje. Vendar pa zgolj ugotovitev, da je bila delovna uspešnost (kot eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev) upoštevana, ne zadošča. Glede na določila kolektivne pogodbe je namreč odločilno tudi, kako je bila le-ta upoštevana.
pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014785
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval.
Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – žaljiva obdolžitev – zasebna kazenska tožba – podlage odškodninske odgovornosti vzročna zveza – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Ko sta sodišči iz mreže potencialno pravno pomembnih okoliščin izluščili dejanske, naravne vzroke za to, da je P. S. sprejel odločitev za vložitev zasebne kazenske tožbe zoper tožnika, mednje nista uvrstili toženčevega ravnanja, pač pa sta ga zreducirali na raven golega pogoja oziroma okoliščine v zvezi z nastalo škodo. Ker gre pri tem po naravi stvari za dejanske ugotovitve (vprašanje, kaj je botrovalo konkretni odločitvi posameznika, je dejansko, ne pravno), vsa revizijska prizadevanja, ki gornjim ugotovitvam nasprotujejo ali jih skušajo relativizirati in v prvi plan kot odločilni, neposredni vzrok (oziroma vzrok nasploh) za kazenski postopek zoper tožnika postaviti ravnanje toženca, sodijo v polje nedovoljenega poseganja v dokazno oceno, ki je za revizijsko sodišče zavezujoča.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014338
ZMZPP člen 3, 34, 41. ZUVza člen 4. ZD člen 6, 32. ZZZDR člen 12.
obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – samostojno navezovanje – dedna pravica tujih državljanov – vzajemnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnega vprašanja se z razliko od ostalih predhodnih vprašanj ne opravi samostojno navezovanje, ampak se vselej tudi za to vprašanje uporabi pravo, ki ga je treba uporabiti glede glavnega vprašanja. V primeru uveljavljanja dedne pravice tujca se tako presoja predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti po pravu, po katerem se odloča o dedni pravici tujca.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost – standard premikajočega se vozila – vzročna zveza – prevažnje nezavarovanega ostrega predmeta v kabini vozila
Ločiti je treba med vzročno zvezo med ravnanjem povzročiteljev škode in škodnim dogodkom na eni ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je zaradi tega dogodka nastala, na drugi strani. Pravno nedvomno zelo pomembno „dejstvo kose v tožnikovem avtomobilu“, sodi k presoji slednje. Ni dvoma, da „dejstvo kose“ ni mogoče pripisati povzročitve prometne nesreče, je pa to v končni konsekvenci privedlo do bistveno hujših škodnih posledic, kot bi nastopile sicer. V tem oziru je skrajno malomarna namestitev in prevažanje nezavarovanega dolgega, ostrega predmeta v notranjščini avtomobila na način, za katerega je povsem jasno, da lahko že ob lažjem trku privede do hudih poškodb voznikovih vitalnih telesnih delov, mutatis mutandis primerljiva z vožnjo avtomobila brez pripetega varnostnega pasu ali z vožnjo motorja ali kolesa z motorjem brez varnostne čelade.
ZKP člen 178, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 75.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljeni dokazi - prepoznava obsojenca po fotografijah - pravice obrambe - izvajanje dokazov – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – odvzem premoženjske koristi
Čeprav prepoznava obsojenca kot storilca ni bila opravljena po določbi 242. člena ZKP, je sodišče izpovedbo oškodovanca, da je oseba na fotografiji obsojenec, lahko ocenjevalo v okviru načela proste presoje dokazov.