obnova izdaje gradbenega dovoljenja - revizija državnega pravobranilstva – odpravljena odločba tožene stranke – nedovoljena revizija
Revizija, ki jo vloži državno pravobranilstvo na podlagi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena, saj se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev
Če sodišče ugotovi, tako kot v obravnavanem primeru, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013464
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 286, 286/1, 292, 292/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – obnova postopka – dovoljenost revizije – izvršilni postopek - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013462
ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1-4. ZLS člen 28, 29, 32, 32.a, 41.
imenovanje članov nadzornega odbora občine – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, saj članstvo v nadzornem odboru ni pravica ali neposredna pravna korist članov tega odbora. Izpodbijani akt je sprejel občinski svet kot nosilec lokalne zakonodajne oblasti, za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). Za tak akt, ki po določbi 3. člena ZUS-1 ni upravni akt, pa upravni spor ni predviden niti po ZUS-1 niti po ZLS.
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pravica in obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja - bistvene kršitve določb postopka – revizijski razlog – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Odločba o izbiri koncesionarja ni pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, zato navedba punctuma v uvodu revizije ne zadosti vrednostnemu kriteriju za dovoljenost revizije.
Splošna pravna vprašanja, opredeljena le na načelni ravni, s katerimi revident zatrjuje le bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, niso razlog za dovoljenost revizije, ampak le (vsebinski) revizijski razlog.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dostop do informacij javnega značaja – varstvo osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje – dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca – pravica do dostopa do informacij javnega značaja - že rešeno pravno vprašanje
Podatek o uporabi javnih sredstev ne more biti osebni podatek.
Pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revident, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, zato pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev premoženjske škode - zastaranje - zapadlost odškodninske terjatve - nastanek škode - začetek teka zastaralnega roka
Ker ZOR veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju (v obravnavani zadevi odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja v času od oktobra 1995 do 13. 7. 1996), je ugovor zastaranja te terjatve glede na čas vložitve tožbe (13. 7. 2005) utemeljen.
delegacija pristojnosti – sorodstvo stranke s sodnikom
Ožje sorodstveno razmerje stranke v sporu s sodnikom, ki je pri sodišču zadolžen za reševanje istovrstnih sporov, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi v smislu navedenih določb ZPP.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina - pravica do starostne pokojnine – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – ponovna vključitev v obvezno zavarovanje
Namen zakonodajalca v petem odstavku 2. člena ZPIZVZ ni bil ponovno (še enkratno) priznanje pravice do pokojnine po splošnih predpisih tistim osebam (slovenskim državljanom), ki so že postale uživalci pokojnine, sploh pa ne tistim, ki so bili pred pridobitvijo te pravice zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005016
ZDSS-1 člen 5, 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov – nezakonito delovanje države - odškodnina
Gre za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine – priznanje pravice – prenehanje obveznega zavarovanja
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pričetek dela s krajšim delovnim časom
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - uskladitev podatkov v matični evidenci - zavrženje revizije
Odločitev sodišča o odpravi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o popravi napačno vpisanih podatkov na obrazcu M-4/M-8 ne predstavlja odločitve v premoženjsko socialnem sporu niti V sporu o pravici iz socialnega zavarovanja.
dodatek k pokojnini – nova zahteva - zavrženje zahteve
Revizijsko zatrjevanje, da tožniku dodatek k starostni pokojnini ni bil pravilno obračunan, v tej zadevi ni odločilnega pomena, saj z izpodbijanima odločbama tožene stranke ni bilo odločeno o tožnikovi pravici do dodatka po vsebini, temveč je bila njegova zahteva za ponovno odmero dodatka k starostni pokojnini zavržena oziroma njegova pritožba zoper takšno odločbo zavrnjena, ker po pravnomočni odločitvi tožene stranke o tožnikovi pravici do dodatka k starostni pokojnini, v skladu z določbo 129. člena ZUP, ki se uporablja tudi pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (12. in 249. člen ZPIZ-1), ni bilo podlage za vsebinsko presojo tožnikove zahteve, temveč je tožena stranka le to pravilno zavrgla. Razlogov za to, da bi tožena stranka nepravilno uporabila določbo 129. člena ZUP, tožnik v reviziji ne uveljavlja.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje potreb po delu – program razreševanja presežnih delavcev – ponudba druge zaposlitve
Ob ugotovitvi, da je bila v mesecu avgustu 2008 oziroma v roku 30 dni pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem je sodišče izrecno ugotovilo, da tožena stranka programa razreševanja večjega števila presežnih delavcev iz 99. člena ZDR ni bila dolžna sprejeti. Dejstvo, da je program pripravljala, ni pa izvedla vseh postopkov v zvezi z njegovim sprejemom, tako ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obstoj utemeljenega razloga
Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na že večkrat zavzeta stališča Vrhovnega sodišča, da sodišče praviloma ni pristojno nadzirati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga tako glede na navedbe strank lahko presoja le, ali ne gre zgolj za navidezni razlog in ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki dejansko pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR.
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, da je podana hujša kršitev, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih odsotnosti pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel in moral storiti, ne pomeni, da ne bi mogel delodajalec druge delavčeve samovoljne odsotnosti delavca z dela šteti za hujšo kršitev v smislu drugih določb prvega odstavka navedenega člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 130. ZDDO člen 71. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja – goljufija – stroški prevoza na delo – potni stroški - rok za odpoved
Tožena stranka je utemeljeno čakala do prejema zadnje manjkajoče dokumentacije, na podlagi katere je opravila celovito analizo tožnikove prisotnosti na delo in domnevnih voženj na delo iz z dela, v primerjavi s podatki o tem, kje se je tožnik takrat nahajal. Šele na podlagi celovite analize vseh pridobljenih podatkov je preverjala, ali je tožnik tudi v dneh, ko je sam zatrjeval prihod na delo in z dela na naslov stalnega prebivališča, tja oziroma od tam tudi dejansko prihajal.
ZKP člen 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - trajanje pripora
Evropska konvencija o izročitvi omejuje čas trajanja začasnega pripora, zato v izreku odločbe časa trajanja pripora ni treba določiti, saj osebi, zoper katero je ukrep odrejen, ne daje dodatnega pravnega varstva.