ZKP člen 149b, 258, 371, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – tajnost občil – komunikacijska zasebnost – podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – pregled telefona – podatki o telefonskih klicih - odredba sodišča – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Odkritje SMS sporočila in telefonske številke aparata, s katerega je bilo sporočilo poslano, na drugačen, zakonit način, je bilo neizogibno. Zato ni mogoče pritrditi vložniku, da je zgolj dejstvo, da policija ni imela ustreznega dovoljenja za pregled oškodovančevega telefona, nepopravljivo povzročilo nezakonitost vseh kasneje pridobljenih dokazov, povezanih z odkritjem sporočila, ki ga je obsojenec poslal oškodovancu in bi bilo zato potrebno, zgolj po formalnem kriteriju, tako pridobljene dokaze izločiti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014900
OZ člen 255. ZIZ člen 64, 64/1. SPZ člen 5.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna pogodba - actio Pauliana – pravni interes
Tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče vložiti, ko ima dolžnikovo neodplačno razpolaganje za posledico poslabšanje pravnega položaja upnika.
Dokler ima upnik poplačilno pravico na celotnem stanovanju (oziroma spada stanovanje v izvršilnem postopku v posebno premoženje dolžnika), ne more izpodbijati dolžnikove sklenitve pogodbe o priznanju deležev na skupnem premoženju.
ZMZPP člen 111. Pogodba med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah člen 51. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – češka sodba – dvostranska pogodba - urejanje pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah – pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti – pravilno in pravočasno vabljenje stranke
Presoja pogojev veljavnosti in izvršljivosti po Pogodbi med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85, 85/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 19, 19/5, 19/6, 33, 33/4, 34, 40, 40/1,40/2, 40/7-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 50, 50/3, 101, 101/1, 110, 110/3. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 4, 4/1, 17, 17/2, 22, 22/3-a. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačilo
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 532. OZ člen 512, 512/1. ZZK-1 člen 243.
kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe – razveljavitev - pogodbe in sklenitev nove – izbrisna tožba – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču tožnikov, da njun tožbeni zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ ni nesklepčen, ker nista vložila izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, in da lahko izbrisno tožbo vložita tudi kasneje oziroma kadarkoli. Povedano drugače, revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstoji obvezna objektivna kumulacija tožbenega zahtevka po prvem odstavku 512. člena OZ z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
ODZ paragaraf 1418. Codice civile. Zakon o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in sovražno okupacijo člen 2. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - uporaba ODZ - Codice civile - območje STO
V obravnavani zadevi določbe italijanskega Codice civile iz leta 1942 niso uporabljive kot vir pravnih pravil.
S pravnomočno vmesno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen glede škode, ki naj bi tožnikoma nastala v celotnem vtoževanem obdobju od 18. 11. 2002 do 31. 12. 2002. Sodišče namreč v izreku vmesne sodbe obstoja toženkine odškodninske obveznosti ni omejilo le na obdobje od 6. 12. 2002 do 31. 12. 2002, čeprav iz razlogov, zapisanih v vmesni sodbi, izhaja drugače. Zato je že pritožbeno sodišče toženki pravilno odgovorilo, da bi morala ugovor o neobstoju njene obveznosti za povrnitev škode, ki naj bi tožnikoma nastala pred 6. 12. 2002, uveljavljati s pritožbo proti vmesni sodbi. Ta del zahtevka bi bilo treba - tudi glede na trditve same toženke - zavrniti zaradi pomanjkanja protipravnosti ravnanja toženkinih organov. Toda ta zavrnitveni razlog negira obstoj samega temelja tožbenega zahtevka, zato o njem ni mogoče več odločati pri presoji višine škode, o kateri se edino sme odločati po pravnomočnosti vmesne sodbe.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – oškodovanec – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Oseba, ki ji je sodišče v kazenskem postopku začasno prepovedalo razpolaganje z nepremičninami (začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi), glede na določbo prvega odstavka 421. člena ZKP (kot oškodovanec) ni upravičena vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZMed člen 93, 93/6, 109, 109/3-1, 109/3-2. ZUP člen 2, 2/1, 213, 214, 214/1-3.
medijsko pravo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določnost izreka – strokovno nadzorstvo – začasen preklic dovoljenja – upravni ukrep – odločanje po ZUP – odstop od sodne prakse – zavrnitev revizije
Izrek izpodbijane odločbe, s katero je Agencija revidentki začasno preklicala dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti, je pravilen, saj je v skladu z 213. členom ZUP in tretjim odstavkom 109. člena ZMed. Agencija pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v okviru strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v izreku odloči zgolj o revidentkini pravici ali obveznosti in ob ugotovitvi neizpolnjevanja naložene odprave nepravilnosti zgolj izreče upravni ukrep, ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto, pa so del obrazložitve odločbe in ne del izreka (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005820
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Ker je sodišče nepravilno zaključilo, da je imel storilec v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, mu je ob izrečenih enajstih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvedenstvo - izvid in mnenje izvedenca - vpis v zapisnik - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Z branjem izvedeniškega mnenja je sodišče, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, ta dokaz izvedlo, vložnik zahteve pa je s takšno izvedbo dokaza soglašal in na vsebino prebranih listin ni imel pripomb - kršitev določbe 254. člena ZKP ni podana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. KZ-1 člen 82. ZKP člen 510.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zakonska rehabilitacija obsodbe – pogojni odpust – izbris iz kazenske evidence – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust.
Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pritožba – začasna odredba – verjeten obstoj težko popravljive škode – trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da tožnica v svoji zahtevi ni točno opredelila, po kateri določbi ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe, sodišče pa je štelo, da jo je zahtevala po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je po obeh navedenih določbah ZUS-1 pogoj za morebitno izdajo začasne odredbe izkazanost verjetnega nastanka težko popravljive škode, ki bi jo tožeča stranka utegnila utrpeti zaradi izvršitve izpodbijanega akta in bi jo bilo treba preprečiti z začasno odredbo.
Tožnica je težko popravljivo škodo želela dokazati v svojih navedbah v pritožbi, vendar pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se s pritožbenimi navedbami ne da nadomestiti pomanjkljivih navedb oziroma dokazov v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
dovoljenost revizije – izdaja službene izkaznice za varnostnika – zasebno varovanje – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa – predložitve kopij sodb sodišča prve stopnje - nedovoljena revizija
Revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu sama po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v posamezni zadevi, nista razloga za dovoljenost revizije.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) ni mogoča presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Za presojo zatrjevanih zelo hudih posledic izpodbijane odločitve mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja, tudi izkazati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 68, 83, 83/2-2, 93, 93/1, 95. ZKme-1 člen 43, 53, 53/1, 56. ZUP člen 279, 279/1-4. Uredba Komisije (ES) št. 187/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 67, 67/1.
plačilo za investicijske stroške – nitratna direktiva – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – odločanje brez zahteve tožnika – pridobitev pravice do uveljavljanja plačila – zahtevek za izplačilo sredstev – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Tožnik je na podlagi zahtevka z odločbo dejansko pridobil pravico do uveljavljanja plačila največ do višine dodeljenih sredstev. Ta odločba je ob izpolnjevanju v njenem izreku navedenih pogojev (zaključena investicija, sporočilo o zaključku in inšpektorsko poročilo o stanju investicije) podlaga za izplačilo sredstev.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu investicijskih stroškov zato ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev. Zahtevek tožnika za izplačilo sredstev je torej obstajal, zato ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni bil podan.
dovoljenost revizije – plačilo občinske takse za oglaševanje - pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – dokazno breme
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) v obravnavani zadevi ni mogoča niti presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve revident ne izkaže, če za svoje navedbe ne predloži nobenih dokazov.