ZKP člen 32, 33, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – nedovoljeni dokazi – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe - združitev postopka – izločitev postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžina obravnavanja in višji stroški enotnega obravnavanja skupaj z ostalimi soobdolženci (združitev postopka) še ne pomenijo kršitve obdolženčeve pravice do obrambe.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – škoda zaradi uvedbe predkazenskega postopka
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča I. stopnje in ob pravilnem stališču, da organi pregona nimajo dolžnosti opozoriti priče, da ji ni treba pričati, ampak ima to dolžnost po 236. členu ZKP sodišče, so bili zahtevki tožnika za povrnitev nepremoženjske škode zaradi posega v čast in dobro ime in druge osebnostne pravice in za povrnitev premoženjske škode pravilno zavrnjeni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005943
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 75, 186, 186/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi – pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - odločba o kazni – odvzem premoženjskopravne koristi
Prvi odstavek 186. člena KZ-1 določa različne alternativne izvršitvene oblike, med drugim tudi nakup prepovedane droge zaradi prodaje, ki predstavlja dokončano kaznivo dejanje.
Sodišče je pravilno v odločbi o odvzemu premoženjske koristi obsojencu odvzelo znesek, ki predstavlja seštevek vseh prejetih plačil za prodano drogo - stroški vloženi v storitev kaznivega dejanja se ne odštevajo.
Kot stisko ni mogoče šteti samo slabega premoženjskega stanja temveč tudi druge vrste stiske, zlasti življenjsko nevarnost, bolezen in podobno. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da zgolj čustvena naklonjenost prvotne tožnice tožencu, njena želja po čustveni pripadnosti ter nezavedanje o dejanski vrednosti stanovanja ne predstavljajo zadostnih elementov za sklep, da je bila v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
Sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino v solastnini - zaznamba sklepa izvršbe – pristop upnikov k že začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – povratna uporaba spremenjenega zakona – razlaga 12. člena ZDDPO – upoštevanje ustavne odločbe – odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik – zatrjevanje bistvene kršitve določb postopka – neobrazloženost sodbe
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede nepriznanja odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, vezanih na kredite, s katerimi je revidentka financirala pridobitev lastnega deleža v kapitalu.
Ker je zakonodajalec razveljavljeno določbo prvega odstavka 12. člena ZDDPO že pred začetkom učinkovanja razveljavitve nadomestil z novo določbo, se lahko ta po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uporabi tudi za presojo poslovne potrebnosti odhodkov v obravnavani zadevi. Povratna uporaba tako spremenjenega zakona je skladna tako z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS kot z odločbo Ustavnega sodišča.
Zastaranje tožnikovega zahtevka je treba v skladu z utečeno sodno prakso presojati po splošnih pravilih o zastaranju zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve, ki jih določa ZOR. Po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi samih tožnikovih trditvah je tožnik zadnja vlaganja v sporno nepremičnino izvedel v letu 1991. Najkasneje tedaj je začel teči petletni zastaralni rok za uveljavitev zahtevka za povrnitev vrednosti teh vlaganj. Ker se je do vložitve tožbe v letu 2004 iztekel, je tožnikov zahtevek zastaran.
odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrup
Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 358-5, 379, 379/1. OZ člen 131.
vmesna sodba – sprememba sodbe – drugačna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obravnava pred sodiščem druge stopnje – povrnitev škode – odgovornost komunalnega podjetja – padec na poledenelem parkirišču – načelo neposrednosti odškodnine – dopuščena revizija
Kadar prvostopenjsko sodišče ugotovi dejansko stanje z neposredno izvedenimi dokazi, pomeni sprememba dejanskega stanja na seji senata druge stopnje tega sodišča (in izdaja vmesne sodbe) kršitev načela neposrednosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – postulacijska sposobnost – odvetnik kot pooblaščenec – novo pooblastilo za vložitev revizije – odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Odločba o odobritvi redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v obsegu sestave in vložitve revizije je bila izdana pred novelo ZBPP-B. Ustaljeno je stališče Vrhovnega sodišča, da odločba o brezplačni pravni pomoči ne nadomešča pooblastila stranke.
ZPP člen 387, 387/3, 391, 391/1. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ODZ paragraf 326.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo - dobra vera priposestvovalca - dobra vera pravnega naslednika
Dobra vera priposestvovalca mora biti podana vse do izteka priposestvovalne dobe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005948
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja je opis kaznivega dejanja popoln, tudi če je konkretiziran zgolj s povzetkom zakonskega besedila.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. URS člen 26.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – služenje vojaškega roka - poškodba vojaka pri preskakovanju ovire – športna vaja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik se je poškodoval med služenjem vojaškega roka pri vaji preskakovanje sklonjenega vojaka pred seboj, ki je kondicijska športna vaja. Toženka tožniku ne odgovarja za nastalo škodo objektivno, saj izvajanje opisane športne vaje ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da športne aktivnosti ne predstavljajo dejavnosti s povečanim tveganjem za poškodbe. Izvajanje vaje ni postalo nevarno zaradi okoliščin, v katerih so jo vojaki izvajali.
Toženka z neprerekanjem večine dejstev ni pripoznala obstoja predpostavk odškodninske obveznosti, kot želi prikazati revizija. Sodišče je tisto, ki presodi, ali določen sklop dejstev ustreza pojmu nedopustnega ravnanja in odgovornosti zanj.
dovoljena revizija - vrnitev razlaščene nepremičnine – gradnja obvoznice – fazna gradnja – rok za začetek gradnje – namen razlastitve – javna korist – razlaga pojma začetka gradnje objekta po ZUreP-1 – toženec v upravnem sporu – opustitev predlagane glavne obravnave
Pri etapnosti gradnje zaradi samega namena razlastitve roka, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje oziroma na tisto fazo, ki se nanaša na zemljišča revidentov. V takšnem primeru je treba šteti, da so z začetkom predvidene prve faze gradnje začeta dela vseh naslednjih faz.
Če plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo ni bil vročen tožeči stranki, obveznost za plačilo sodne takse še ni zapadla v plačilo in niso podani pogoji za ustavitev postopka.
Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
Revidentka ni predložila dokazov o tem, kaj so predstavljala v aktih o ustanovitvi zadevnih zadružnih podjetij navedena osnovna in obratna sredstva, katerih vrednost je bila v teh aktih sicer navedena, niti ne, ali so bila ta sredstva last zadružne zveze niti, ali je s strani Glavne zadružne zveze LRS (v nadaljevanju GZS) najete kredite odplačala GZS. Ker, kot izhaja iz v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, predloženi dokazi v obravnavani zadevi niso omogočali ugotovitve upravičenosti zahteve za vračilo zadružnega premoženja, je bila po presoji Vrhovnega sodišča zahteva za vračilo neizkazano vloženega zadružnega premoženja pravilno zavrnjena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.