dopuščena revizija – nepopolna revizija – priloge revizije – predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije – zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije oziroma sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo Vrhovno sodišče zavrže.
Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
(Opuščeno) ravnanje, ki zagotavlja pridobitev pravice ali preprečuje nastanek obveznosti ima lahko oporo v materialnem ali procesnem pravu. Izpodbijajo se torej lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti – ravno pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka, je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
ZUS-1 člen 12, 12/5, 32, 32/3. ZPre-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12/5, 63, 63/1.
prevzemi - ureditvena začasna odredba – kršitev obveznosti dati prevzemno ponudbo – mirovanje glasovalnih pravic – izvrševanje glasovalnih pravic do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo – zahteva za izdajo začasne odredbe zaradi zadržanja pravnih posledic na podlagi zakona
Zahteva tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe, da se ji omogoči izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo, pomeni zadržanje pravnih posledic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Takšne ureditvene začasne odredbe pa ni mogoče izdati. Pravno razmerje, ki bi ga bilo treba urediti z začasno odredbo, mora biti namreč v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. V tem primeru pa temu ni tako, saj je mirovanje glasovalnih pravic nastopilo na podlagi samega zakona in ne na podlagi izpodbijanega sklepa. Poleg tega predlagana začasna odredba meri na izničenje korporacijskopravne sankcije, ki po samem zakonu nastopi, da se delničarju (prevzemniku) onemogoči uresničevanje kontrole, ki jo je v ciljni družbi pridobil v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja več sodišč - dodatno sredstvo izvršbe
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju dodani četrti odstavek 35. člena ZIZ-E določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Takšna ureditev v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS velja le za primere, ko je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe vložen po uveljavitvi ZIZ-E, to je dne 25. 11. 2006 (78. člen ZIZ-E).
Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
Iz Poslovnega registra Slovenije je razvidno, da sta pravdni stranki zveza društev in društvo. Pravdni stranki tako nista osebi iz prvega odstavka 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. oziroma 483. člena ZPP. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o premoženjskopravnem zahtevku, katerega vrednost ne presega 20.000,00 EUR, je za sojenje podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
ZGD-1 člen 305, 305/1, 390, 390/1, 395, 395/2, 395/3. Direktiva 2003/54/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES člen 15. EZ člen 23, 23b.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - prilagoditev zakonodaje - trg električne energije
Vodilo pri presoji intenzitete kršitve postopka sklica skupščine je vprašanje, ali je kršitev taka, da je zaradi nje delničarjem onemogočen racionalen razmislek o udeležbi na skupščini. V kolikor kršitev nima take teže in delničarjev ne ovira pri oblikovanju odločitve o udeležbi, ne gre za ničnostni razlog. Opisanemu ravnanju pri objavi sklica skupščine ni mogoče pripisati tako odločujočega vpliva na odločitev delničarjev o udeležbi na skupščini. To potrjuje predvsem ravnanje uprave, ki je z objavo popravka v Uradnem listu RS delničarje še pred skupščino obvestila o pomoti pri objavi sklica skupščine, s čimer so bili delničarji pravočasno obveščeni o pravem predlagatelju sklepov in je to zadostovalo za racionalen razmislek o udeležbi.
S predpisi, sprejetimi pred skupščino tožene stranke dne 4. 6. 2007, je Vlada RS določila, da je opravljanje GJS SODO izključno v pristojnosti družbe SODO d. o. o., tožena stranka in ostala javna podjetja pa so lahko omenjeno GJS opravljala najdlje do 30. 6. 2007. V skladu s tem je tožena stranka upravičeno sprejela izpodbijana sklepa, s katerima je določbe Statuta glede firme in nalog po EZ prilagodila sprejetim predpisom, ki so toženi stranki odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Učinek izpodbijanih sklepov je zgolj korporacijskopraven. Javnopravna pravila (pogoje) za opravljanje dejavnosti so jasno določili že navedeni predpisi, katerim se je morala tožena stranka s spremembo statutarnih določb prilagoditi, saj od 1. 7. 2007 naprej dejavnosti SODO ni smela opravljati.
Skupščinski sklepi, ki vsebinsko posegajo v določbe statuta družbe, ne konvalidirajo že s sprejetjem (formalnega) sklepa na eni od sledečih skupščin, s katerim se sprejme in potrdi čistopis statuta družbe. Tak (formalni) sklep oznani sprejetje čistopisa statuta, spremenjenega na podlagi (vsebinskih) sklepov, sprejetih na tisti skupščini in ne pomeni potrditve sklepov, sprejetih na predhodnih skupščinah. Tožena stranka je sprejela izpodbijana sklepa zaradi prilagoditve Direktivi, Energetskemu zakonu in na njegovi podlagi sprejetim predpisom, ki so ji odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Takšnemu oblastnemu ravnanju so se morali s spremembo statutarnih določb prilagoditi vsi distributerji električne energije, ki od 1. 7. 2007 niso smeli več opravljati nalog SODO. V nasprotnem primeru bi dotedanje statutarne določbe pomenile direktno nasprotje jasnim zakonskim določbam (prvemu odstavku 23.b člena EZ), ki sistemskemu operaterju prepoveduje opravljanje drugih dejavnosti.
Dokument Informacija glede organizacijskih sprememb izvajanja gospodarske javne službe SODO), kot del gradiva za skupščino, v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1 JE zadostoval za presojo predmeta dnevnega reda, saj je pravilno pojasnil, da so predlagani sklepi posledica, ki je potrebna zaradi prilagoditve novelirani zakonodaji s področja energetike. Za takšno prestrukturiranje dodatnih analiz vplivov na poslovanje družbe upravi tožene stranke ni bilo potrebno izdelati.
ZOR člen 99, 136, 636, 637. OZ člen 115, 655, 656.
spremenjene okoliščine - gradbena pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - cena - fiksna cena - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - elementi pogodbene cene - sprememba sistema obdavčevanja
Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.
navidezna pogodba - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodajna pogodba - soglasje volj o navideznosti
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja in želi doseči, da taka pogodba nima učinkov, mora ponuditi zadostne razloge za zaključek, da sta oba s sopogodbenikom želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
ZIZ člen 15. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba delež družbenika – smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine velja le za prodajo deleža (četrti odstavek 165. člena ZIZ), ne pa tudi za presojo vseh drugih vprašanj v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja urada pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožnik mož vodje urada pristojnega sodišča, je tako tehten razlog, ki utemeljuje določitev drugega sodišča za obravnavanje zadeve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005837
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba prostitucije - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitna jezikovna pomota sodišča pri zapisu enega izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja ne vpliva na jasnost in določnost opisa inkriminiranega ravnanja, kakor tudi ne na zakonitost izpodbijane sodbe.
Ker tožnica ni določila vrednost spora za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prvega toženca in posebej za zahtevek v razmerju do druge toženke, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
Zmotno je stališče nižjih sodišč, da je izhodišče za izračun izgube tožnikovega zaslužka lahko le plača, ki jo je dejansko prejemal pred škodnim dogodkom, ne glede na to, ali mu jo je delodajalec izplačeval skladno z ustrezno kolektivno pogodbo. Okoliščina, da tožniku nekdanji delodajalec ni izplačeval dodatkov, ki so mu po predpisih pripadali, tožnik pa je to kršitev pravic iz delovnega razmerja takrat molče dopuščal, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih iztožljiv pravic po normalnem teku stvari nikoli ne bi uveljavljal. Višino tožnikovega izgubljenega zaslužka bi zato morali sodišči ugotoviti upoštevaje plačo, kot bi jo moral tožnik prejemati po pogodbi o zaposlitvi, ustrezni kolektivni pogodbi in drugih relevantnih predpisih.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Upoštevati je treba konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.