OZ člen 112, 112/2, 116, 117, 568. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – nemožnost izpolnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbe OZ o učinkih spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve (112/2, 115, in 117. člen OZ).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter navedbe, ki so pravno irelevantne in očitno neutemeljene.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 205, 208.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 73, 186, 186/5.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – odvzem predmetov – obvezen odvzem predmetov - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – obvezen odvzem prevoznih sredstev
Peti odstavek 186. člena KZ-1, ki ima podlago v tretjem odstavku 73. člena KZ-1, določa obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz droge.
izvršitelji – zavrnitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – trditveno in dokazno breme – (ne)primerljivost dejanskega in pravnega stanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni konkretno in določno pojasnil, katero je tisto pomembno pravno vprašanje v zvezi z delom izvršitelja in zaščito dostojanstva in spoštovanja dolžnikov in njihovih družinskih članov, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bil podan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja izvedbe glavne obravnave. Odločbi Vrhovnega sodišča, na kateri se sklicuje in ju prilaga, pa odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izkazujeta. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ko je R. H. zatrdil, da kupnine od tožencev za sporno nepremičnino ni prejel, je postalo jasno, da toženca svoje obveznosti ne bosta izpolnila (127. člen ZOR) in sta zato tožnika pogodbo glede sporne nepremičnine razdrla in zahtevala vrnitev že plačane kupnine v zvezi s sporno nepremičnino (drugi odstavek 132. člena ZOR).
izvršilni postopke - pristojnost za izvršbo na nadomestna dejanja izvršbe – spor o pristojnosti
Predlagano je bilo le eno sredstvo izvršbe: pooblastilo upnici, naj opravi nadomestna dejanja izvršbe na stroške dolžnikov. Prodaja nepremičnine v P. je (poleg rubeža dovoljenega dela plače) le ena od faz opravljanja izvršbe s tem sredstvom izvršbe. Zato ne gre za kumulacijo dveh sredstev izvršbe in zato ne za kolizijo dveh izključnih krajevnih pristojnosti.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – obstoj najemne pogodbe - pogoji za poslovanje v poslovnem prostoru
V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala tožnica izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.
varstvo volilne pravice - potrjevanje kandidatnih list – zastopanost spolov – delna ali popolna zavrnitev liste – načelo sorazmernosti – neskladje liste kandidatov s določbo šestega odstavka 43. člena ZVDZ – formalna pomanjkljivost – vsebinsko neskladje z zakonom
Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.
odpoved najemne pogodbe – povrnitev škode – izgubljeni dobiček - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dogovor kot izvensodna poravnava – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilno sta sodišči presodili, da tožbeni zahtevek tožeče stranke na povrnitev izgubljenega dobička po 243. členu OZ ni utemeljen, saj je tožeča stranka na podlagi izvensodne poravnave veljavno odpovedala najemno razmerje. Prav tako je pravilna materialnopravna presoja v zvezi z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke na povrnitev neamortizirane vrednosti vlaganj, saj tožeča stranka ni dokazala drugih vlaganj kot tistih, ki so bila zajeta v Dogovoru. Na pravni podlagi Dogovora je vse premično premoženje iz poslovnega prostora prešlo v razpolago tožene stranke zaradi poravnave dolga tožeče stranke.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih dolžnik navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Podani razlogi so presplošni in z ničemer podprti ter kot takšni ne predstavljajo drugih tehtnejših razlogov, ki bi narekovali spremembo krajevne pristojnosti. To potrjuje tudi zavrnitev zahteve za izločitev sodeče okrajne sodnice, ki je bila vložena iz podobnih razlogov.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 444, 444/1. ZPP člen 25, 25/2.
postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe – spor o pristojnosti
V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.