kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost dela 310. člena KZ (in ga razveljavilo), ne pa tudi 307. člena KZ-1 - sodišče to določbo mora uporabiti, če pa meni, da je v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen, v nasprotju z Ustavo, mora prekiniti postopek ter z začeti postopek za oceno ustavnosti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013493
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, večkrat spremenjene (nasprotujoče) izjave, kdaj je sploh zvedel za možnost vložitve, države, ki jih je prepotoval oziroma v katero državo je bil namenjen, pa je utemeljen tudi zaključek, da so podani pogoji za omejitev gibanja po drugi alineji 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014677
OZ člen 131, 133, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4. SPZ člen 73, 75, 99, 99/2. ZGJS člen 53. ZVO-1 člen 11, 11/2, 149. ZPP člen 7, 212, 337.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – imisije – varstvo pred vznemirjanjem – povzročitev škode – povrnitev škode zaradi prekomernega hrupa in smradu – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – javna služba – obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja – deponija – koncesija – odgovornost upravljalca deponije – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – subsidiarna odgovornost – zakonito poroštvo koncedenta – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno breme – prekluzija – stroški postopka – sosporniki
Subsidiarna odgovornost koncedenta za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam (53. člen ZGJS) nastopi, če oškodovanec na pisni odškodninski zahtevek od koncesionarja v razumnem roku ni dobil odgovora oziroma je ta zahtevek delno ali v celoti zavrnil. Predhodno neuspešno uveljavljanje odškodnine od koncesionarja je del dejanske podlage tožbenega zahtevka zoper koncedenta, zato sodi v trditveno breme tožeče stranke.
Ker je določba 288. člena OZ dispozitivne narave, se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen način vračunavanja. Po presoji revizijskega sodišča je do takšnega dogovora prišlo tudi v konkretni zadevi, saj je tožnik s konkludentnim ravnanjem – sprejemom delnega plačila brez pridržka – pristal na ponujeno (drugačno) vračunavanje s strani prve toženke.
Dejstvo vložitve tožbe, s katero je tožnik zahteval plačilo glavnice s pripadki, ne pomeni zahtevka za plačilo procesnih obresti v smislu 381. člena OZ oziroma prvega odstavka 279. člena ZOR.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
neupravičena pridobitev – nastanek škode – predvideno prikrajšanje – dejanski nastop obogatitve – dospelost terjatve - dopuščena revizija
Obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja je po določbah 190. člena OZ konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na tej pravni podlagi. Predvideno prikrajšanje ne utemeljuje zahtevka po navedenih zakonskih določbah; to mora biti že izkazano z dejanskim nastopom.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena ZUS-1, saj je odgovorilo na vse tožbene navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni utemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
Iz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ODZ paragraf 415, 417, 418, 419. ZPP člen 100, 205, 318, 318/3.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - solastnina - soglasje lastnika nepremičnine - nova stvar - smrt stranke s pooblaščencem - prekinitev postopka - vstop dedičev v pravdo - zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če nastane nova stvar ali je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – povrnitev vlaganj v nepremičnino – stroški postopka – odložitev plačila stroškov izvedenca – založitev predujma za delo izvedenca
V zakonu ni podlage za odlog plačila stroškov izvedenca. Sodišče lahko stranki odloži le plačilo sodnih taks.
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 64. KZ-1 člen 70, 70/1, 376.
odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Storilcu, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven in je nevaren za okolico, sodišče lahko izreče le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Varnostni ukrep po drugem odstavku 65. člena KZ se izreka samo sukcesivno, kadar sledi obveznemu psihiatričnemu zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu.
Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višji dohodki enega od zakoncev
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče, ki se mu očita protipravno ravnanje oziroma sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilcev sodne funkcije.
razpravno načelo – sklepčnost ugovora ugasle pravice – trditveno breme
Tako kot so lahko navedbe, ki jih poda stranka, njej v škodo, lahko tudi predlagani dokazi potrdijo navedbe nasprotne stranke. Razpravno načelo namreč pomeni le to, da sodišče upošteva dejstva in izvede dokaze, ki sta jih stranki zatrjevali oziroma predlagali, brez pomena pa je, katera od strank je zatrjevala določeno dejstvo in predlagala posamični dokaz.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005899
ZKP člen 23, 372, 372-1. KZ člen 258, 258/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – sklenitev zakonske zveze – veljavnost zakonske zveze - predhodno vprašanje
Čeprav opis dejanja z navedbami o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za sklenitev veljavne zakonske zveze utemeljuje, da je listina lažno potrjevala sklenitev zakonske zveze, pa to ne drži, saj listina le povzema vsebino matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi (s podatki kje, kdaj in med kom je bila ta sklenjena) in obdolženec v zvezi s to dejansko okoliščino matičarke ni mogel spraviti v zmoto in tako doseči, da bi s tako izdano listino potrdila karkoli lažnega.