predpogodba – sklenitev glavne pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – zmota – opravičljiva zmota – pogodba sklenjena v zmoti
Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.
Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005824
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-5, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005916
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - zahteva za sodno varstvo
Če sodišče glede dejstva, ki je odločilno (odgovornost storilca za prekršek) in je bilo izpodbijano z zahtevo za sodno varstvo, ni podalo razumljivih razlogov, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).
sodne počitnice – rok za tožbo – nujne zadeve – pravni interes
Določba tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, je izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti odstavek), da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Ker gre za izjemo, ki v določenem pogledu posega v pravno varnost strank v upravnem sporu, je treba po mnenju Vrhovnega sodišča vprašanje, kdaj drug zakon določa, da gre za njuno zadevo (9. točka drugega odstavka 83. člena ZS) presojati restriktivno.
ZPP člen 282, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z naroka
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 25, 311, 311/2, 311/3.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – član združbe - delovanje v združbi
Da bi njenega člana (člana združbe) lahko šteli za sostorilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi (25. člen KZ).
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-4, 51, 51/1. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje solastniškega deleža na posameznem delu stavbe – del nepremičnine, ki je v premoženju zavezanca - bistveno okrnjena prostorska kompleksnost in okrnjen namen izrabe prostora in nepremičnin – skupni deli
Glede na določbo prvega odstavka 51. člena ZDen je revidentka zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža do 28/40 na tistem delu hiše (poslovnem prostoru v kleti stavbe), ki je v njeni uporabi. Revidentka, ki je glede na navedeno določbo ZDen zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža, ki se nahaja v njenem premoženju, se ne more sklicevati na vračanje v preostalem delu podržavljene stavbe, glede katerega ni zavezanka.
Ni podan obstoj ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen zgolj zato, ker zavezanki v izključni lasti ostaja manjši del zatrjevane prostorske celote. Obstoj ovir iz navedene določbe ZDen tudi ne more predstavljati okoliščina, da je predmet denacionalizacije in s tem vračanja v naravi solastninski delež.
Ker sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 217, 217/1, 269.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost
Revizija se dopusti glede presoje dobrovernosti priposestvovalca in pravilnosti uporabe določbe 269. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005822
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 146, 146/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje – prepovedana posledica - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo vlečenje oškodovanke za lase po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je bila s tem prizadeta njena telesna celovitost oziroma da je oškodovanka čutila bolečine, saj si ni mogoče predstavljati, da glede na način storitve do take prizadetosti ne bi prišlo.