določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavlačevanje postopka
Neutemeljene trditve o zavlačevanju izvršilnega postopka ne utemeljujejo določitve drugega sodišča namesto pristojnega.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
izvenzakonska skupnost – pogoji za izvenzakonsko skupnost – skupno prebivanje izvenzakonskih partnerjev – ločeno življenje - prebivanje v ločenih stanovanjih
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju načeloma pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Izjemoma je pogoj izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi (kot so študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi, ipd).
ZOR člen 173, 177, 177/3, 178, 178/1, 200, 20071, 200/2. ZVCP člen 27, 116, 116. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost upravljalca nevarne stvari – vožnja motoristov v koloni – povoženje padlega motorista - uporaba določb o odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil – pojem obratovanja motornega vozila - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uporaba določbe 178. člena ZOR za primer, ko je oškodovanec obležal na cesti, kjer ga je povozil zavarovanec toženke, ker je tam obležal kot voznik motorja, je preširoka.
Presoja prispevka oškodovanca in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot posestnica vedela oziroma morala vedeti, da ji ne pripada pravica do posesti, so zaključki sodišč o tožničini dobrovernosti kot eni izmed predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem materialnopravno pravilni.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost – stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin s podatki v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero?“
obstoj predkupne pravice – kršitev predkupne pravice – povrnitev škode
Po mnenju teoretikov lahko predkupni upravičenec zaradi kršitve predkupne pravice kvečjemu uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi škode, ki bi mu s tem eventualno nastala. Ker tožnik predkupne pravice ni imel, tudi o njeni kršitvi ni mogoče govoriti, zato nima pravice zahtevati plačila ne od tožnice ne od toženca.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – dvom v nepristranskost sodišča
Na Okrajnem sodišču v Mariboru je zaposleno večje število administrativnega osebja in tudi sodno funkcijo na njem opravlja večje število sodnikov, zato bo mogoče videz nepristranskosti sojenja navkljub navedeni povezavi med zaposlenimi in tožečo stranko, sicer sodniško pomočnico v zemljiški knjigi, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
Prepiri, ki so zgolj na ravni izrečenih besed, praviloma ne opravičujejo nikakršnega telesnega obračunavanja. Slednje velja še toliko bolj v situacijah, kot je predmetna, v kateri povzročitelj sam ni bil fizično ogrožen, pretiranost njegove reakcije pa je zavoljo izrazitega nesorazmerja med vstopno oškodovančevo provokacijo in po povzročitelju uporabljeno silo ter posledicami, ki jih je ta povzročila, očitna. Zato mora biti presoja eventualnega prispevka oškodovanca v takšnih primerih še posebej preudarna in skrbno pretehtana.
služnost - stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – začetek teka priposestvovalne dobe – količinsko omejevanje stvarne služnosti
Za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo – lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika – jo izvršuje, odločilni so zlasti način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja uporabe ter odnos lastnika služeče nepremičnine do izvrševanje služnosti.
Glede na zavezujoče ugotovitve nižjih sodišč, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 406.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo na aktivni strani – denarna terjatev – deljiva terjatev – aktivno sosporništvo – navadni materialni sosporniki – solidarnost upnikov – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva. Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 6.359,29 EUR za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve. Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve tj. znesek 3.179,65 EUR.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – povrnitev premoženjske škode – izliv vode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – krivdna odgovornost – odgovornost lastnika stanovanja - akcidentalna okoliščina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Dopuščen je preizkus pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega rada
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije, tako tudi zelo hude posledice, morajo biti izkazani v reviziji, kar pa s prepisom 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso.