imenovanje – javni uslužbenci - pravočasnost tožbe – ponovno odločanje o primernosti protikandidata - vročanje
ZJU sicer ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (PNK), ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom. Vendar pa mora v primeru, kadar PNK o določenem kandidatu odloča ponovno na podlagi sodbe sodišča, ki jo je izposloval drugi kandidat, sklep o ponovni odločitvi vročiti tudi drugemu kandidatu.
ZZZDR člen 117, 178, 178/2, 187, 208, 208/2, 209, 209/2. ZNP člen 37, 44, 52. ZPP člen 77, 77/2, 86, 379, 379/1, 384, 384/4. URS člen 2.
postulacijska sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - skrbništvo - začasno skrbništvo - udeleženci v postopku odvzema poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - vsebina izreka sodne odločbe - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.
začasna odredba – odložitev izvršitve upravnega akta
Ob veljavni ureditvi socialnovarstvenih pravic je po mnenju Vrhovnega sodišča jasno, da bi izvršitev izpodbijanega upravnega akta, s katerim je ugotovljeno drugo stalno prebivališče tožnice, zanjo pomenila težko popravljivo škodo, saj bi predstavljala pravno podlago za poseg v tožničine pravice, ki so navezane na njeno stalno prebivališče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – predlog sodišča
Dvom v nepristranskost sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo (66. člen ZPP); zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014807
ZPKri člen 21, 35, 35/1, 35/2. ZKP člen 538, 539, 540. ZPP člen 18.
neupravičen odvzem prostosti – poprava krivic – politični zapornik – obnova kazenskega postopka – pravica do povrnitve škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti – sodna pristojnost
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po ZPKri in Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja. Drugače pa je v primeru, ko oseba, ki ji je bila odvzeta prostost na podlagi kazenske sodbe ali v zvezi s kazenskim postopkom, zahteva (tudi) spremembo pravnomočne obsodilne sodbe in njenih posledic na podlagi izrednega pravnega sredstva, bodisi po določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen ZKP), bodisi po določbah ZPKri o zahtevi za revizijo (prim. 21. člen ZPKri).
ZMZPP člen 100, 101, 101/1, 101/3, 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – delibacijski postopek – bilateralna pogodba – javni red – vzajemnost
Spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku se ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.
Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in ne po stanju ob njeni izdaji).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Golo izražanje dvoma v strokovnost izvedenskega mnenja ter nestrinjanje z dokazno oceno izvedenskega mnenja s strani sodišča ne pomeni uveljavljanja kršitve procesnih določb.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTFI člen 485. ZJA člen 21, 50.
dovoljenost revizije – imenovanje direktorja javne agencije - pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje - neenotna sodna praksa – drugačno stališče v isti zadevi - zelo hude posledice – politična diskrecija – predlog za združitev postopkov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Neenotne sodne prakse v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati z odločbo sodišča prve stopnje, kjer je sodišče zavzelo drugačno stališče v isti zadevi.
Ker zatrjevane posledice niso in ne morejo biti posledice v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/4, 36, 36/4. ZG člen 56, 56/1-25.
molk prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega organa - predpostavke za molk – zakonska fikcija izdaje negativnega akta - zavrženje tožbe – navadna vročitev odločbe – odkazilo drevja za posek
Ker je bilo o tožnikovi vlogi za odkazilo lesa na predmetni parceli že odločeno z odločbo prvostopenjskega upravnega organa in je bila ta odločba tožniku nedvomno pravilno vročena, zoper njo pa tudi ni bila vložena pritožba, v času vložitve tožbe v tem upravnem sporu niso bile izpolnjene predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Tožbo zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa je namreč mogoče vložiti le do takrat, dokler molk obeh upravnih organov resnično traja.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – predlog za združitev postopkov
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
izvrševanje kazenskih sankcij – predčasni odpust s prestajanja kazni zapora – začasna odredba – vsebinsko prikrivanje predloga začasne odredbe in tožbe – prejudicirana odločitev o tožbi
Predlog začasne ureditve spornega pravnega razmerja, kot je v obravnavanem primeru, ki se vsebinsko povsem prikriva s predlogom tožbe, kar pomeni, da bi ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe vsebinsko predstavljalo odločitev, ki bi lahko bila sprejeta šele v zvezi s tožbo, se ne more z uspehom uveljavljati. Sodišče bi namreč v takšnem primeru z izdajo predlagane začasne odredbe prejudiciralo odločitev o tožbi, saj bi bil tožnik predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni, ne da bi sodišče presodilo, ali so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
URS člen 14, 14/2, 22, 60. ZASP člen 21, 21/1, 147, 149, 160, 162. ZUP člen 43.
načelo enakosti pred zakonom - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pravica do enakega varstva pravic - ustavne pravice - položaj stranskega udeleženca - dovoljenje za kolektivno upravljanje - pravni interes imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje - pravica do ustvarjalnosti
Iz določb ZASP-a ne izhaja zakonodajalčev namen, da imetniki avtorskih in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za obvezno kolektivno upravljanje s temi pravicami varujejo svoj pravni interes, saj se v tem postopku presoja le, ali zainteresirana pravna oseba izpolnjuje zakonsko določene pogoje za kolektivno upravljanje, ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah (posameznih) imetnikov pravic. Zakonodajalec je varstvo pravnih interesov imetnikov pravic predvidel skozi pravico članov (imetnikov pravic) izbranih kolektivnih organizacij do notranjega nadzora nad delovanjem kolektivne organizacije ter možnostjo imetnikov pravic, da ustanovijo novo kolektivno organizacijo.
dvojno razpolaganje z nepremičnino – dobrovernost drugega pridobitelja – ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – sklepčnost tožbe – sprememba sodne prakse glede sklepčnosti tožbe – izvedenec geodetske stroke – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – evidentiranje nepremičnin
V primeru dvojnega razpolaganja z nepremičnino lahko prvi pridobitelj uspe z zahtevkom zoper drugega pridobitelja samo v primeru njegove slabovernosti.
V primerih, ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.