določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – predlog sodišča
Dvom v nepristranskost sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo (66. člen ZPP); zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 370, 370/3. ZOR člen 174, 176, 176/1, 177, 177/2. ZTPDR člen 73.
objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca – škoda na delu ali v zvezi z delom – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovanje civilne odgovornosti – poškodba zaradi obratovanja vozila – obseg delovnih obveznosti delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odškodninska odgovornost prve toženke kot tožnikove delodajalke je izključena že zato, ker tožniku, ki je presegel svoje delovne naloge, škoda ni nastala pri delu oziroma v zvezi z delom.
Do škode je prišlo med obratovanjem vozila, ki je nevarna stvar. Redno obratovanje ne pomeni zgolj vožnje motornega vozila v prometu, kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče. Do nezgode je v konkretni zadevi prišlo po vžigu kombija zaradi njegovega nenadnega premika. S tem je bila udejanjena prav tista nevarnost, ki jo za okolico predstavljajo motorna vozila. Vendar pa prva toženka tedaj, ko je prišlo do nezgode, vozila ni imela v uporabi, saj je kombi zaupala v uporabo tretjemu tožencu. Za škodo, ki je med tem nastala tožniku, zato namesto nje odgovarja tretji toženec (prvi odstavek 176. člena ZOR).
Druga toženka pa tožnikove škode ni dolžna povrniti niti na podlagi pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Škodni dogodek ob pregledu vozila v mehanični delavnici pa ni povezan z bistveno funkcijo vozila opravljati prevoz v prometu, zato delovanja vozila med tem pregledom ni mogoče opredeliti za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico od pogodbe odstopiti, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
zastopanje pravne osebe – pooblastilo za vložitev revizije – pooblastilo zakonitemu zastopniku – dovoljenost revizije
Pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tožničin zakoniti zastopnik. Odvetniška družba, ki je zato v njenem imenu vložila revizijo, tako ni imela pooblastila tožnice za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožničino revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrglo.
ZOR člen 210, 371, 382. ZPP člen 229, 257, 258, 258/2, 262, 263.
neupravičena pridobitev – verzija - zastaranje – zadržanje zastaranja – vabilo stranki na glavno obravnavo – posledice izostanka stranke z glavne obravnave – neopravičen izostanek stranke – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga - priča
Tožnik se je skliceval na zadržanje zastaranja po drugem odstavku 382. člena ZOR, toda v tožnikovem primeru tega določila ni mogoče uporabiti. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da tožnik ni živel v skupnosti s toženčevo družino in pri tožencu ni bil v delovnem razmerju, ker ni dovolj konstantno in obsežno delal, toženec, ki naj bi bil delodajalec pa za to, da bi imel tožnik status drugega kmeta, sploh ni vedel.
V 210. členu ZOR je določeno, da mora tisti, ki je bil obogaten na škodo drugega, vrniti dosežene koristi, ki pa jih mora tožnik dokazati. Ker tega ni uspel, sta pravilno sodili, ko sta zavrnili njegov zahtevek.
ZMZPP člen 100, 101, 101/1, 101/3, 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – delibacijski postopek – bilateralna pogodba – javni red – vzajemnost
Spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku se ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.
Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in ne po stanju ob njeni izdaji).
imenovanje – javni uslužbenci - pravočasnost tožbe – ponovno odločanje o primernosti protikandidata - vročanje
ZJU sicer ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (PNK), ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom. Vendar pa mora v primeru, kadar PNK o določenem kandidatu odloča ponovno na podlagi sodbe sodišča, ki jo je izposloval drugi kandidat, sklep o ponovni odločitvi vročiti tudi drugemu kandidatu.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja revizijskih novot v ponovljenem sojenju
Ker je sodišče prve stopnje že v prvem postopku presojalo dejansko stanje (presojalo je listine), v ponovljenem sojenju, na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila prva sodba zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (pomanjkljiva dokazna ocena in protispisnost) razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje z napotkom, da se odpravijo pomanjkljivosti, ne more s sklicevanjem na revizijske novote, zavrniti ponovne presoje listin, ki jih je že presojalo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum
V fazi podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice mora sodišče oceniti, ali še obstaja utemeljen sum, in navesti dejstva in okoliščine, iz katerih tak sum izhaja.
Splošno načelo je, da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti in da je treba možnost spregleda pravne osebnosti zadržati v sprejemljivih mejah kot izjemo od načela samostojne odgovornosti gospodarskih družb, tako da pride do spregleda lahko le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Pri presoji hude zlorabe je treba upoštevati objektivne in subjektivne elemente.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0014668
ZZZDR člen 51.
lastninska pravica – res iudicata – skupna lastnina
Lastninska pravica M. D. je tako (glede na njegova zatrjevanja) lahko predmet pravnega razmerja med njim in E. D. (skupna lastnina), vendar le v okviru njenega solastniškega deleža na eni polovici sporne nepremičnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUN člen 27, 27/2, 28, 28/1, 30, 40, 40/3. ZPNačrt člen 96, 96/3. ZGO-1 člen 74.c. ZEKom člen 7, 7/1.
dovoljena revizija – gradbeno dovoljenje za gradnjo bazne postaje – zazidalni načrt – pomembno pravno vprašanje
Zazidalni načrt je sprejet za ureditev kompleksa farmacevtske družbe. Zato se njegova določba, ki določa, da sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav načeloma ni dovoljena, razen v smislu izboljšanja in posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov, ne nanaša na gradnjo baznih postaj, ampak le na izboljšanje tehnologije in tehnoloških procesov, na katerih temelji dejavnost farmacevtske družbe.
ZZZDR člen 117, 178, 178/2, 187, 208, 208/2, 209, 209/2. ZNP člen 37, 44, 52. ZPP člen 77, 77/2, 86, 379, 379/1, 384, 384/4. URS člen 2.
postulacijska sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - skrbništvo - začasno skrbništvo - udeleženci v postopku odvzema poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - vsebina izreka sodne odločbe - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev ali bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
Dokazna ocena o ključnem dejstvu temelji tudi na tem, da je tožnica toženca o neplačevanju obrokov po sporni leasing pogodbi dvakrat opomnila, pa toženec ob tej priložnosti svojega podpisa ni problematiziral, ter na razlogovanju sodišč, da je malo verjetno, da človeku istočasno s potnim listom odtujijo še davčno številko, katero je moral toženec predložiti pri sklepanju sporne leasing pogodbe.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - obseg preizkusa - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kršitve zakona, ki jo zatrjuje, ne utemelji oziroma razločno pojasni, sodišče utemeljenosti zahteve ne more preizkusiti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Golo izražanje dvoma v strokovnost izvedenskega mnenja ter nestrinjanje z dokazno oceno izvedenskega mnenja s strani sodišča ne pomeni uveljavljanja kršitve procesnih določb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je ena od toženk referentka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno odločiti v zadevi, torej na drugem oddelku sodišča, kot pa se obravnavajo pravdne zadeve, med katere spada tudi obravnavana, sama po sebi ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.