ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum
V fazi podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice mora sodišče oceniti, ali še obstaja utemeljen sum, in navesti dejstva in okoliščine, iz katerih tak sum izhaja.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - obseg preizkusa - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kršitve zakona, ki jo zatrjuje, ne utemelji oziroma razločno pojasni, sodišče utemeljenosti zahteve ne more preizkusiti.
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - sklep o priporu – opis kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Iz obrazložitve sklepa o odreditvi pripora mora biti razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma.
zastopanje - pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – zavrženje pritožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče prezrlo pooblastilo tožničinega odvetnika v spisu, je sklep pritožbenega sodišča obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki je vplivala na njegovo pravilnost in zakonitost (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pa kršitev prerasla v absolutno po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja na drugi stopnji.
Splošno načelo je, da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti in da je treba možnost spregleda pravne osebnosti zadržati v sprejemljivih mejah kot izjemo od načela samostojne odgovornosti gospodarskih družb, tako da pride do spregleda lahko le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Pri presoji hude zlorabe je treba upoštevati objektivne in subjektivne elemente.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je ena od toženk referentka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno odločiti v zadevi, torej na drugem oddelku sodišča, kot pa se obravnavajo pravdne zadeve, med katere spada tudi obravnavana, sama po sebi ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Dokazna ocena o ključnem dejstvu temelji tudi na tem, da je tožnica toženca o neplačevanju obrokov po sporni leasing pogodbi dvakrat opomnila, pa toženec ob tej priložnosti svojega podpisa ni problematiziral, ter na razlogovanju sodišč, da je malo verjetno, da človeku istočasno s potnim listom odtujijo še davčno številko, katero je moral toženec predložiti pri sklepanju sporne leasing pogodbe.
Ker je organsko topilo trikloretilen izjemno nevarna kemikalija, sta sodišči pravilno presodili, da je trikloretilen nevarna stvar, razmaščevanje kovin z njim pa nevarna dejavnost.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Opazovanje ali nadzor določenega območja in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUN člen 27, 27/2, 28, 28/1, 30, 40, 40/3. ZPNačrt člen 96, 96/3. ZGO-1 člen 74.c. ZEKom člen 7, 7/1.
dovoljena revizija – gradbeno dovoljenje za gradnjo bazne postaje – zazidalni načrt – pomembno pravno vprašanje
Zazidalni načrt je sprejet za ureditev kompleksa farmacevtske družbe. Zato se njegova določba, ki določa, da sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav načeloma ni dovoljena, razen v smislu izboljšanja in posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov, ne nanaša na gradnjo baznih postaj, ampak le na izboljšanje tehnologije in tehnoloških procesov, na katerih temelji dejavnost farmacevtske družbe.
Izpodbijana odločba revidenta zavezuje le k ustavitvi gradnje prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka, zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje.
ZPP člen 370, 370/3. ZOR člen 174, 176, 176/1, 177, 177/2. ZTPDR člen 73.
objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca – škoda na delu ali v zvezi z delom – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovanje civilne odgovornosti – poškodba zaradi obratovanja vozila – obseg delovnih obveznosti delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odškodninska odgovornost prve toženke kot tožnikove delodajalke je izključena že zato, ker tožniku, ki je presegel svoje delovne naloge, škoda ni nastala pri delu oziroma v zvezi z delom.
Do škode je prišlo med obratovanjem vozila, ki je nevarna stvar. Redno obratovanje ne pomeni zgolj vožnje motornega vozila v prometu, kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče. Do nezgode je v konkretni zadevi prišlo po vžigu kombija zaradi njegovega nenadnega premika. S tem je bila udejanjena prav tista nevarnost, ki jo za okolico predstavljajo motorna vozila. Vendar pa prva toženka tedaj, ko je prišlo do nezgode, vozila ni imela v uporabi, saj je kombi zaupala v uporabo tretjemu tožencu. Za škodo, ki je med tem nastala tožniku, zato namesto nje odgovarja tretji toženec (prvi odstavek 176. člena ZOR).
Druga toženka pa tožnikove škode ni dolžna povrniti niti na podlagi pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Škodni dogodek ob pregledu vozila v mehanični delavnici pa ni povezan z bistveno funkcijo vozila opravljati prevoz v prometu, zato delovanja vozila med tem pregledom ni mogoče opredeliti za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev ali bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – postopek za izročitev obdolžencev – soglasje za pregon - soglasje tuje države - izločitev – zavrženje zahteve za izločitev
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih in sodnih organov tuje države, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v tej državi prijet in predan slovenskim organom pregona.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pravni interes
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. V takšnem primeru torej stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj je revizija dovoljena že po samem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0014668
ZZZDR člen 51.
lastninska pravica – res iudicata – skupna lastnina
Lastninska pravica M. D. je tako (glede na njegova zatrjevanja) lahko predmet pravnega razmerja med njim in E. D. (skupna lastnina), vendar le v okviru njenega solastniškega deleža na eni polovici sporne nepremičnine.
Ustava člen 26, 26/1. OZ člen 147, 148. ZZK-1 člen 49, 49/1, 49/1-3, 114, 116, 146, 146/2, 246, 246/1. ZPP člen 380, 380/2.
odgovornost države – protipravnost ravnanja zemljiškoknjižne referentke – poočitev osebnih podatkov – identičnost imena in priimka - vpis lastninske pravice na nepremičnini na napačno osebo
Pri identifikaciji imetnikov pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, morajo uslužbenci na zemljiškoknjižnih sodiščih ravnati posebej pazljivo, saj lahko že najmanjše napake povzročijo hude posledice. Mogoče je, da imata enako ime in priimek dve - ponavadi sorodstveno povezani – osebi in na to možnost bi morala računati tudi zemljiškoknjižna referentka. Ta pa je kljub opisanemu neujemanju podatkov pri lastniku sporne parcele v zemljiški knjigi poočila datum rojstva in naslov prebivališča A. A., roj. … 1946, pri čemer pojasnila o neujemanju med podatki ni zahtevala niti od predlagatelja. Poočitev njegovih podatkov (114. in 116. člen ZZK v zvezi s prvim odstavkom 246. člena ZZK-1) pri lastniku sporne parcele je v konkretni zadevi povzročila, da se je namesto tožnikovega prodajalca kot lastnik vknjižil njegov sin.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja revizijskih novot v ponovljenem sojenju
Ker je sodišče prve stopnje že v prvem postopku presojalo dejansko stanje (presojalo je listine), v ponovljenem sojenju, na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila prva sodba zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (pomanjkljiva dokazna ocena in protispisnost) razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje z napotkom, da se odpravijo pomanjkljivosti, ne more s sklicevanjem na revizijske novote, zavrniti ponovne presoje listin, ki jih je že presojalo.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico od pogodbe odstopiti, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.