Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati delavec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
Zakonodajalec je v ZDR pomanjkljivosti prejšnje ureditve glede konkurenčne klavzule odpravil in uzakonil obveznost izplačevanja denarnega nadomestila kot delodajalčeve protidajatve za delavčevo pogodbeno zavezo k opustitvi konkurenčnih ravnanj. Zato je od uveljavitve tega zakona dalje za presojo veljavnosti konkurenčne klavzule odločilno predvsem vprašanje skladnosti le-te z ureditvijo v ZDR, seveda ob smiselni uporabi pravil civilnega prava glede vprašanj, ki jih veljavna delovnopravna zakonodaja ne ureja.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – laična revizija
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, hkrati pa sama ob njeni vložitvi ni dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato pogoji za vložitev revizije z njene strani v smislu navedenih določb ZPP niso izpolnjeni.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
dovoljenost revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani.
ZZVZZ člen 1. ZPIZ-1 člen 60. ZPIZ člen 262. ZPP člen 380, 380/2.
bolniška odsotnost – invalidnost - nadomestilo v breme zavoda
Glede na pravno ureditev obeh socialnih zavarovanj pridejo riziki iz naslova okvare zdravja na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot na nosilca tega zavarovanja, šele ob ugotovljeni invalidnosti zavarovanca in priznanju ustreznih pravic iz tega naslova. Vse dotlej pa v skladu z ZZVZZ nosi socialne rizike zavarovanca iz naslova okvare zdravja tožena stranka kot nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca iz sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije mora sodišče ugotoviti, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti. V primeru, ko je bil zavarovanec zavarovan za vse primere zavarovanja, pridobi pravice na podlagi invalidnosti, če izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev teh pravic. Če je bil zavarovan za ožji obseg pravic, navedene pravice pridobi, ob izpolnjevanju drugih zakonsko določenih pogojev le, če je bil pred nastankom invalidnosti pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za vse primere.
Dopusti se revizija o vprašanju, ali je pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera pravilno uporabilo določbo 286.b člena in posledično 350. člena ZPP.
ZPIZ(1983) člen 63. ZPIZ člen 72. ZPIZ-1 člen 110, 254, 254/4, 255, 255/2, 392.
vdovska pokojnina – uveljavljanje pravice za nazaj – prepoved reformatio in peius
Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).
dopuščena revizija – prekluzija – eventualna maksima - rok za odgovor na pripravljalno vlogo – nova dejstva in novi dokazi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, pred tem pa je bil pretežni del zavarovanja, to je 32 let, obvezno zavarovan za vse primere. Zato je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.
bolniška odsotnost – invalidnost – nadomestilo v breme zavoda – začasna nezmožnost za delo
Brez priznanja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki krijejo rizik trajne okvare zdravja, oziroma dokler te pravice niso priznane v breme Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialne rizike okvare zdravja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi določb ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nosi tožena stranka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi en sam delavec, katerega delo je zaradi razloga iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR postalo nepotrebno, je „presežni delavec“. ZDR ima le posebne določbe, ki nalagajo delodajalcu dodatne obveznosti, kolikor postane nepotrebno delo večjega števila delavcev. To pa ne pomeni, da delodajalec ni dolžan upoštevati – lahko tudi enakih – kriterijev in meril za določanje manjšega števila presežnih delavcev: če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja zanj in je treba določiti presežne delavce izmed več delavcev na primerljivih delovnih mestih.
ZVarDod člen 14, 14/1, 27. ZPIZ-1 člen 168, 168/1. ZPP člen 380, 380/2.
varstveni dodatek – premoženjski cenzus
Ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v skladu s 14. členom ZVarDod, bi morala tožena stranka preveriti izpolnjenost pogojev za pridobitev varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine in ne samo od dneva uveljavitve novega ZVarDod.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z ustavo. Kolikor je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodišče ne sme uporabiti. V obravnavani zadevi je neustavnost ugotovljena, zato jo mora Vrhovno sodišče, ki je prav zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe v tem sporu postopek prekinilo, upoštevati, ko preizkuša pravilno uporabo materialnega prava, zlasti še, ker je Ustavno sodišče, ki sporne zakonske določbe ni razveljavilo, določilo način izvršitve svoje odločbe do odprave ugotovljenega neskladja.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Za pogodbo o preužitku je značilno, da preužitkar za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah v zameno za skrb oziroma dajatve prevzemnikov (gre za posel inter vivos), kar jo uvršča med pogodbe civilnega in ne dednega prava. 10. člen ZOR uzakonja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejeno (le) z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V skladu z omenjeno določbo so ravnali tudi pokojna mati pravdnih strank in toženka (ter njen mož) s tem, ko so formalno preoblikovali neodplačni pravni posel v odplačnega; vse to z namenom, da bi prilagodili pogodbo ex post facto dejanskim razmeram.
zastopanje pravne osebe – pooblastilo za vložitev revizije – pooblastilo zakonitemu zastopniku – dovoljenost revizije
Pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tožničin zakoniti zastopnik. Odvetniška družba, ki je zato v njenem imenu vložila revizijo, tako ni imela pooblastila tožnice za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožničino revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrglo.
ZOR člen 210, 371, 382. ZPP člen 229, 257, 258, 258/2, 262, 263.
neupravičena pridobitev – verzija - zastaranje – zadržanje zastaranja – vabilo stranki na glavno obravnavo – posledice izostanka stranke z glavne obravnave – neopravičen izostanek stranke – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga - priča
Tožnik se je skliceval na zadržanje zastaranja po drugem odstavku 382. člena ZOR, toda v tožnikovem primeru tega določila ni mogoče uporabiti. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da tožnik ni živel v skupnosti s toženčevo družino in pri tožencu ni bil v delovnem razmerju, ker ni dovolj konstantno in obsežno delal, toženec, ki naj bi bil delodajalec pa za to, da bi imel tožnik status drugega kmeta, sploh ni vedel.
V 210. členu ZOR je določeno, da mora tisti, ki je bil obogaten na škodo drugega, vrniti dosežene koristi, ki pa jih mora tožnik dokazati. Ker tega ni uspel, sta pravilno sodili, ko sta zavrnili njegov zahtevek.