pravni interes za vložitev tožbe – tožba vložena po poteku prireditve – ugotovitvena tožba – ustavna odločba
Ob ugotovitvi Ustavnega sodišče RS v odločbi U-I-181/09-15, Up-860/09-4 in Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011, da v času odločanja veljavna zakonska ureditev ZUS-1 tožeči stranki ni dajala možnosti tožbenega zahtevka, da bi v upravnem sporu lahko dosegel sodno varstvo pravic v zadevah, ko je že potekel čas prireditve, s čimer je bila ugotovljena neskladnost z ustavo, lahko do odprave tega neskladja s strani državnega zbora, tožeča stranka vloži tožbo na ugotovitev, da je bila v svojih pravicah in pravnih koristih prizadeta z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe za odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), če izkaže pravno korist.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – finančni kriterij – kriterij stroškov sodnega postopka – razlaga prvega in drugega odstavka 13. člena ZBPP – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – nedovoljena revizija
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma zaradi pravnega vprašanja, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 2, 4, 4/2, 4/8.
dedovanje zaščitene kmetije – preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo – podatki iz uradnih evidenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.
Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
pravni interes za vložitev tožbe – tožba vložena po poteku prireditve – ugotovitvena tožba – neskladnost ZUS-1 z ustavo – ustavna odločba - dovolitev javne prireditve – subsidiarno varstvo
Zagotovljen mora biti sodni nadzor nad zakonitostjo vseh upravnih aktov, torej tudi dovoljenj o izvedbi javne prireditve v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005109
ZPIZ-1 člen 261. ZPP člen 213, 213/2, 243, 287, 339, 339/1, 367, 367/2, 377.
invalidnost I. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije – izvedensko mnenje – zavrnitev dokaza z izvedencem - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja sta tako invalidska komisija I. stopnje kot invalidska komisija II. stopnje pri podaji mnenja upoštevali vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, predvsem napotke specialista nevrologa (zaradi tožnikove prebolele nevroborelioze) ter bili tudi ustrezno sestavljeni. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da zgolj dejstvo, da tožnik dvomi v pravilnost mnenj invalidskih komisij, iz razlogov, ker sta organa v sestavi tožene stranke, ne more biti zadostni razlog za izvedbo dokaza z izvedencem.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 45. ZPP člen 41, 367, 377. ZDSS-1 člen 31.
osnovna plača – delovna uspešnost – zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Dejstvo, da je v panožni kolektivni pogodbi plačilo na podlagi provizije izrecno predvideno le za plače iz naslova delovne uspešnosti ne pomeni, da tožena stranka tudi drugih elementov plačila iz naslova opravljanja dela zastopnika (npr. osnovne plače) ne bi smela vpeti v provizijski sistem, seveda ob predpostavki, da je delavcem zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Tožena stranka je za zavarovalne zastopnike uredila poseben sistem obračunavanja in izplačil plač ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja in ga vpela v provizijski sistem. V takšnem sistemu je neutemeljeno zavzemanje tožnika, da bi moral poleg obračuna plače iz naslova provizije prejeti še osnovno plačo oziroma, da naj bi dosežena provizija lahko predstavljala le osnovo za obračun plače iz naslova delovne uspešnosti.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Pravno podlago za odločitev predstavljajo določila tožnikove pogodbe o zaposlitvi in ne določila ZDR, oziroma glede izvajanja konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi še v času veljavnosti ZDR/90, in v zvezi s tem glede plačila nadomestila, predstavljajo materialno pravo določila pogodbe o zaposlitvi, s katero je bila konkurenčna klavzula dogovorjena. To obenem pomeni, da tudi v primeru, če bi sodišče ugotovilo kršitev 15. člena ZOR, tožnik ne bi bil avtomatično upravičen do nadomestila po 39. členu ZDR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zastopanje po odvetniku je nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98. člena ZPP izrecno ureja (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-2, 158, 159. ZDR člen 137, 137/1.
delna invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – čakanje na delo – izplačevanje delne invalidske pokojnine
Razporeditev na čakanje na ustrezno delo je nedvomno razlog v smislu 137. člena ZDR, ko delavec ne dela iz razloga, ker mu delodajalec ne more zagotoviti ustreznega dela in ga zato napoti na čakanje. V tem obdobju je delavec tudi upravičen do (100%) nadomestila za čas odsotnosti z dela v obsegu siceršnje delovne obveznosti. Glede na določbo 158. člena ZPIZ-1 je treba šteti, da se delna invalidska pokojnina izplačuje tudi za dneve, ko je delavcu (iz razlogov na strani delodajalca) odrejeno čakanje na ustrezno delo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je 137. člen ZDR posebni predpis na katerega odkazuje 158. člen ZPIZ-1, ki omogoča izplačevanje delne invalidske pokojnine tudi v takih primerih.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – nedovoljeni dokazi – zaslišanje prič – privilegirana priča – zaslišanje obdolženca – navzočnost na seji – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – sprememba obtožbe – idealni stek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – obravnava pred sodiščem druge stopnje – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazna ocena – odločba o stroških postopka
Če sodišče druge stopnje izvede obravnavo, v zadevi ponovno sodi, vendar le v okviru kontrolne funkcije, ter zato tudi samo v okviru procesnega gradiva, ki ga je za sojenje uporabilo sodišče prve stopnje. Zato na obravnavi ni potrebno izvesti tistih dokazov, v katerih dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – razžalitev – kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V zvezi z vprašanjem, ali, in če, katero, pogodbeno ali delovno obveznost je tožnik s svojim ravnanjem kršil, je treba kot odločilno upoštevati okoliščino, da je šlo kljub temu, da je do tožnikovega ravnanja, ki je bilo razlog za podajo izpodbijane odpovedi, prišlo izven njegovega delovnega časa, vendarle za dejanja v zvezi z delovnim razmerjem. Tožnikovo ravnanje je bilo povezano z aktivnostmi delodajalca, ki je tožniku ob izteku njegovega delovnega časa v prostorih delodajalca vročal vabilo na razgovor glede disciplinske kršitve, kot tako pa je imelo neposredno zvezo z njegovim delovnim razmerjem.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Za presojo obstoja pogoja iz prvega odstavka 110. člena ZDR pa je odločilna tudi okoliščina, da tožnik v zvezi z ugotovljeno kršitvijo vse do sodnega postopka ni navedel nobenih resnih razlogov, zaradi katerih bi lahko bila stopnja njegove odgovornosti zmanjšana, niti se za svoje ravnanje ni opravičil. To bi lahko storil bodisi na zagovoru pred podajo izpodbijane odpovedi, na katerega ga je tožena stranka vabila celo dvakrat, pa se ga ni udeležil, bodisi pisno, pa tudi na druge, manj formalne načine.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih
nasledstva
Podobno kot sodišče druge stopnje je tudi Vrhovno sodišče že v večih zadevah ugotovilo, da MSVN ni podlaga za uveljavljanje novih individualnih pravic iz pokojninskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. ZDSS-1 člen 63, 81, 82. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba - invalidnost - odločitev o invalidnosti
Pristojni organ (organ tožene stranke, v sodnem sporu pa tudi sodišče) pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije ugotavlja, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti.
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomeni pa v konkretnem sporu sestavni del (podlago) odločitve o pravici iz invalidskega zavarovanja, saj o pravici iz invalidskega zavarovanja ni mogoče odločiti, ne da bi se prej ugotovilo, ali je podana invalidnost.
Vsebinska opredelitev razvrstitve je določena v zakonu (drugi odstavek 60. člena ZPIZ-1), nanjo pa so vezani različni pravni učinki, saj je invalidnost pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, pa ne le pravic s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih, kot npr. na področju delovnih razmerij, zdravstvenega zavarovanja idr.. To pa pomeni, da gre pri invalidnosti za pravno kategorijo in je ni mogoče razlagati le v pomenu dejanskega statusa.
URS člen 49. ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES člen 3.
sprememba delodajalca - izbira zaposlitve
Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/EC ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec takšno spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku (glede na to, da delavec sočasno ne more biti zaposlen za isti delovni čas pri dveh delodajalcih). Ko kljub siceršnjim pogojem za spremembo delodajalca delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve pri delodajalcu prenosniku, je na tako izbiro vezan, ne glede na kasnejše razmere pri delodajalcu prenosniku. V to ne more biti dvoma zlasti takrat, ko pri delodajalcu prenosniku uveljavi nadaljevanje zaposlitve na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
ZPre-1 člen 12, 12/1, 28, 28/1, 32, 32/1. ZUP člen 129, 129/1-3. ZUS-1 člen 25, 25/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 1, 5.
obveznost dati prevzemno ponudbo - zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - objava prevzemne namere - prepozna zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo - obvezna prevzemna ponudba - uporaba Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
ZPre-1 ne določa roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo (niti sankcije zavrženja v primeru morebitne zamude roka).
Tožena stranka rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo izpeljuje iz roka za objavo prevzemne ponudbe, določenega v prvem odstavku 28. člena ZPre-1. Ta rok pa ni prekluzivne narave, saj ZPre-1 ne določa, da po poteku tega roka prevzemne ponudbe ni več mogoče objaviti. Zato mora imeti prevzemnik tudi po poteku 30-dnevnega roka za objavo prevzemne ponudbe možnost vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo.