pogodba o leasingu – leasing motornega vozila – obveznosti leasingodajalca – stroški vzdrževanja vozila
Leasingojemalec nosi stroške rednega vzdrževanja vozila, stroške, ki redno vzdrževanje presegajo in ki sodijo med izredna popravila, pa je dolžan poravnati leasingodajalec. Ob pomanjkanju tožnikovih (leasingodajalčevih) trditev o uporabi vozila v nasprotju s pogodbo, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
ZKP člen 148, 148/2, 215, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Po določbi drugega odstavka 148. člena ZKP sme policija opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled vozila obsega pregled vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode.
Ker si tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega zahtevka ni zagotovila pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva, je revizijsko sodišče revizijo, s katero tožeča stranka izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku, kot nedovoljeno zavrglo.
dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, to pa je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, navedeno na ovojnici.
V fazi odločanja o odreditvi pripora sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije. Poleg tega pa v njegovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da toženčev primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.
povrnitev nepremoženjske škode – služenje vojaškega roka – poškodba vojaka - sklenjena izvensodna poravnava – oderuštvo – ničnost
Pri oderuštvu mora poleg objektivnega elementa, torej očitnega nesorazmerja med izpolnitvijo ene in druge pogodbene stranke, obstajati tudi subjektivni element, saj je oderuštvo posledica zavestnega ravnanja. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva ne izkazujejo, da je bil tožnik v tako težkem položaju, da bi se tega morala zavedati tožena stranka pri sklepanju izvensodne poravnave. Tako je pravilna odločitev, da zaradi tega, ker ni izpolnjen subjektivni element oderuštva, sklenjena izvensodna poravnava ni nična in tožnika zavezuje (141. člen ZOR). Pravilna pa je tudi ocena, da pravni prednici tožene stranke tudi sicer pri sklepanju sodne poravnave ni mogoče očitati nemoralnega ravnanja, zaradi katerega bi bila pogodba nična po splošni določbi 103. člena ZOR. Tako je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
ZPP člen 339, 339/2-14, 371, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/3, 384/4. ZIKS člen 145a, 145c.
dovoljenost revizije – sklep o odmeri sodne takse – sklep o povrnitvi pravdnih stroškov – zavrženje revizije – ZIKS – zaplemba nepremičnin - nemožnost uporabe – odškodnina – nepremičnine vrnjene v naravi – čas od razveljavitve kazni zaplembe do vračila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Sklepa v zvezi z odmero sodne takse in povrnitvijo pravdnih stroškov nista niti sklepa, s katerima bi bila postopek pravnomočno končan, niti sklepa, ki bi obravnavala dovoljenost revizije. Tako je treba ugotoviti, da izpodbijana sklepa nista sklepa, zoper katera bi bila revizija dovoljena.
Po 145.c členu ZIKS se zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe zaplenjenih nepremičnin ne priznajo za čas od zaplembe do pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe, medtem ko iz 145.a člena ZIKS izhaja, da se navedeni zahtevki priznavajo le za nepremičnine, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi.
Ker sta sodbi nižjih sodišč glede odločitve o povrnitvi odškodnine za nezmožnost uporabe treh nepremičnin, ki so bile pravnemu predniku tožnikov vrnjene v naravi, za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe (7. 12. 1991) do vračila nepremičnin (31. 5. 1996) obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je revizijsko sodišče sodbi v tem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Ker tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom ZDSS-1, ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
darilna pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib – neodplačna pogodba - darilo zaradi preprečitve izvršbe na nepremičnini
Ob ugotovitvi, da je bil namen sopogodbenikov preprečiti izvršbo na spornem stanovanju je pravilna odločitev, da je bila podlaga pogodbe nedopustna in da je ta pogodba nična na podlagi drugega odstavka 51. člena ZOR.
Glede na to, da je bila vloga naslovljena na Vrhovno sodišče, in da četrtega tožnika zastopa pooblaščenec, ni mogoče šteti, da je šlo za očitno pomoto. Revizija je bila vložena prepozno.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Toženka ni izkazala obstoja pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 4, 4/2, 4/8.
zaščitena kmetija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, bistveno za odločitev - zelo hude posledice - dedovanje
Če odločba sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in če je VS RS že odločalo o vprašanju, glede katerega revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Za revidentko bodo posledice dejansko nastale v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu), odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ne vpliva neposredno na dedovanje, saj ZDKG določa različne izjeme, pa tudi oblike dedovanja.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja – pravni interes
Ker je bilo med revizijskim postopkom o revidentovi prošnji za brezplačno pravno pomoč že odločeno in mu je bila ta odobrena (na podlagi njegove kasnejše prošnje po ZBPP), revident za vložitev revizije v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa, saj si od izdaje navedene odločbe dalje svojega pravnega položaja ne more (več) izboljšati.