darilna pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib – neodplačna pogodba - darilo zaradi preprečitve izvršbe na nepremičnini
Ob ugotovitvi, da je bil namen sopogodbenikov preprečiti izvršbo na spornem stanovanju je pravilna odločitev, da je bila podlaga pogodbe nedopustna in da je ta pogodba nična na podlagi drugega odstavka 51. člena ZOR.
ZDoh člen 58, 58/1-1. ZOR člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Iz določbe prve alineje prvega odstavka 58. člena ZDoh izhaja, da je predmet obdavčitve dobiček, ki je bil dosežen s prodajo nepremičnin, prodaja pa se praviloma šteje za izvršeno s sklenitvijo pogodbe o nakupu oziroma prodaji nepremičnin. Ker je revident že s sklenitvijo Dogovora z dne 20. 5. 1999 tam navedene nepremičnine dejansko prodal in dosegel dobiček s prodajo, mu je bil utemeljeno na podlagi določbe 58. člena ZDoh odmerjen davek od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – znižanje preživnine – odstop od sodne prakse – navedba opravilne številke zadeve – natančna in konkretna navedba pravnih pravil
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje natančne in konkretne navedbe ustreznih pravnih pravil, ki naj bi bila kršena in ker ne navaja konkretne pravne podlage, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
Ker na kršitev kontradiktornosti, torej na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, drugostopenjsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala toženka nanjo opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Tega ni storila, niti ni v reviziji navedla, zakaj te kršitve brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej, zato s tem ugovorom v revizijskem postopku ne more uspeti.
Nedovoljen je informativni dokaz, ki ga poda stranka, ki ni najprej podala trditev o relevantnih dejstvih, in sicer zato, ker se nadeja, da bo zanje črpala podlago prav iz izvedenega dokaza. Tudi v obravnavanem primeru gre za takšen primer: šele potem, ko (in če) bi izvedenec ugotovil, da izplačana zavarovalnina odstopa od dejanske škode, bi toženka zatrdila, da je bila izplačana zavarovalnina iz tega naslova previsoka. Ne glede na to, da toženka nima strokovnega znanja na tem področju, ji je obsežna listinska dokumentacija, ki jo je predložila tožeča stranka, omogočala vsaj minimalne laične ugovore v zvezi z izplačanim zneskom zavarovalnine, ki bi bili lahko podlaga za ugoditev predlogu za postavitev izvedenca.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – popolna poslovna nesposobnost – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je toženka pogodbo izpolnjevala je pravilna nadaljnja odločitev, da je tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju neutemeljen.
V primeru, ko sopogodbenik sploh ni sposoben oblikovati pravno veljavne volje soglasja volj za sklenitev pogodbe sploh ni in pogodba ne nastane. Zato je pravilen zahtevek za ugotovitev, da je pogodba nična, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne (93. člen OZ). Višje sodišče je pravilno opozorilo, da tožnik ni pravilno oblikoval tožbenega zahtevka, saj je zahteval razvezo pogodbe.
dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, to pa je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, navedeno na ovojnici.
ZPP člen 339, 339/2-14, 371, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/3, 384/4. ZIKS člen 145a, 145c.
dovoljenost revizije – sklep o odmeri sodne takse – sklep o povrnitvi pravdnih stroškov – zavrženje revizije – ZIKS – zaplemba nepremičnin - nemožnost uporabe – odškodnina – nepremičnine vrnjene v naravi – čas od razveljavitve kazni zaplembe do vračila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Sklepa v zvezi z odmero sodne takse in povrnitvijo pravdnih stroškov nista niti sklepa, s katerima bi bila postopek pravnomočno končan, niti sklepa, ki bi obravnavala dovoljenost revizije. Tako je treba ugotoviti, da izpodbijana sklepa nista sklepa, zoper katera bi bila revizija dovoljena.
Po 145.c členu ZIKS se zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe zaplenjenih nepremičnin ne priznajo za čas od zaplembe do pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe, medtem ko iz 145.a člena ZIKS izhaja, da se navedeni zahtevki priznavajo le za nepremičnine, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi.
Ker sta sodbi nižjih sodišč glede odločitve o povrnitvi odškodnine za nezmožnost uporabe treh nepremičnin, ki so bile pravnemu predniku tožnikov vrnjene v naravi, za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe (7. 12. 1991) do vračila nepremičnin (31. 5. 1996) obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je revizijsko sodišče sodbi v tem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
javni razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – vprašanje po vsebini zadeve – odvetnik posameznik - podjetje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če izpodbijana sodba ne temelji na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, vprašanje v zvezi s tem naziranjem ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
povrnitev nepremoženjske škode – služenje vojaškega roka – poškodba vojaka - sklenjena izvensodna poravnava – oderuštvo – ničnost
Pri oderuštvu mora poleg objektivnega elementa, torej očitnega nesorazmerja med izpolnitvijo ene in druge pogodbene stranke, obstajati tudi subjektivni element, saj je oderuštvo posledica zavestnega ravnanja. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva ne izkazujejo, da je bil tožnik v tako težkem položaju, da bi se tega morala zavedati tožena stranka pri sklepanju izvensodne poravnave. Tako je pravilna odločitev, da zaradi tega, ker ni izpolnjen subjektivni element oderuštva, sklenjena izvensodna poravnava ni nična in tožnika zavezuje (141. člen ZOR). Pravilna pa je tudi ocena, da pravni prednici tožene stranke tudi sicer pri sklepanju sodne poravnave ni mogoče očitati nemoralnega ravnanja, zaradi katerega bi bila pogodba nična po splošni določbi 103. člena ZOR. Tako je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3005071
ZDSS-1 člen 5, 5/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor – nezgodno zavarovanje – zavarovalnica - sosporništvo
Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu drugega odstavka 5. člena ZDSS-1. Gre za odškodninski spor, za katerega je pristojno delovno sodišče in gre za sosporništvo zavarovalnice, ki naj bi participirala pri plačilu sporne odškodnine. Pri tem ni bistveno, ali gre za participacijo zavarovalnice na podlagi zavarovanja odgovornosti delodajalca ali za participacijo na podlagi zavarovalne pogodbe delodajalca, sklenjene z zavarovalnico v smislu življenjskega zavarovanja delavca, za katero plačuje premije delodajalec.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/5, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog
Tožnika spornih pravnih vprašanj nista utemeljila z vidika pravnega reda v celoti, torej s prvinami, ki njun konkretni primer in interese v konkretnem sodnem postopku presegajo. Varovanju individualnih pravic strank v konkretnih primerih je namenjen postopek na prvi in drugi stopnji, ne pa postopek odločanja o dopustitvi revizije, ki varuje individualne interese posameznikov le posredno, z varstvom javnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – prenos pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - stroški prihoda na sodišče - omejitev možnosti prihoda na sodišče zaradi narave zaposlitve stranke
Stroški prihoda na oddaljeno sodišče in omejitev prihoda zaradi narave zaposlitve toženke so dovolj tehtne okoliščine za določitev drugega sodišča.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina zaradi manjše pokojnine
Iz kompetenčnega dejanskega stanja je razvidno, da gre za spor o odškodnini zaradi manjše pokojnine tožnice, ki naj bi bila posledica plačevanja prenizkih prispevkov za prostovoljno zavarovanje tožnice s strani tožene stranke. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 to ni spor o pravici do in iz obveznega (dodatnega) pokojninskega zavarovanja, spor o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje ali spor o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 4, 4/2, 4/8.
zaščitena kmetija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, bistveno za odločitev - zelo hude posledice - dedovanje
Če odločba sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in če je VS RS že odločalo o vprašanju, glede katerega revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Za revidentko bodo posledice dejansko nastale v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu), odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ne vpliva neposredno na dedovanje, saj ZDKG določa različne izjeme, pa tudi oblike dedovanja.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – finančni kriterij – kriterij stroškov sodnega postopka – razlaga prvega in drugega odstavka 13. člena ZBPP – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – nedovoljena revizija
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma zaradi pravnega vprašanja, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.