OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014886
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 371, 371/2, 372.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbenega zahtevka
Uporaba obogatitvenega principa v konkretni zadevi pomeni, da bi bila tožena stranka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi oziroma izkazano večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožeča stranka (prikrajšani) vložila v nepremičnino (vrnitveni princip).
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – popolna poslovna nesposobnost – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je toženka pogodbo izpolnjevala je pravilna nadaljnja odločitev, da je tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju neutemeljen.
V primeru, ko sopogodbenik sploh ni sposoben oblikovati pravno veljavne volje soglasja volj za sklenitev pogodbe sploh ni in pogodba ne nastane. Zato je pravilen zahtevek za ugotovitev, da je pogodba nična, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne (93. člen OZ). Višje sodišče je pravilno opozorilo, da tožnik ni pravilno oblikoval tožbenega zahtevka, saj je zahteval razvezo pogodbe.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZST-1 člen 1, 1/3.
stvarna pristojnost sodišča – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – splošna pristojnost – zavrženje vloge
Sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je izdalo sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tudi pogoji za odločanje po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjeni, ker ima stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo v pravdnem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/5, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog
Tožnika spornih pravnih vprašanj nista utemeljila z vidika pravnega reda v celoti, torej s prvinami, ki njun konkretni primer in interese v konkretnem sodnem postopku presegajo. Varovanju individualnih pravic strank v konkretnih primerih je namenjen postopek na prvi in drugi stopnji, ne pa postopek odločanja o dopustitvi revizije, ki varuje individualne interese posameznikov le posredno, z varstvom javnega interesa.
ZDDPO-1 člen 19.a, 21, 21/1-9.a. ZDavP-1 člen 2, 2/4. ZUP člen 281, 281/1. ZUS-1 člen 25, 25/3, 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dohodkov pravnih oseb – vračilo neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – obdavčljivi prihodki
Ker je višina davka odvisna od višine davčne osnove in ne obratno, vračilo davka (zaradi nepravilno ugotovljene davčne osnove) ne more vplivati na višino davčne osnove (od katere bi moral biti davek že prvotno obračunan).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – prenos pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - stroški prihoda na sodišče - omejitev možnosti prihoda na sodišče zaradi narave zaposlitve stranke
Stroški prihoda na oddaljeno sodišče in omejitev prihoda zaradi narave zaposlitve toženke so dovolj tehtne okoliščine za določitev drugega sodišča.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina zaradi manjše pokojnine
Iz kompetenčnega dejanskega stanja je razvidno, da gre za spor o odškodnini zaradi manjše pokojnine tožnice, ki naj bi bila posledica plačevanja prenizkih prispevkov za prostovoljno zavarovanje tožnice s strani tožene stranke. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 to ni spor o pravici do in iz obveznega (dodatnega) pokojninskega zavarovanja, spor o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje ali spor o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3005071
ZDSS-1 člen 5, 5/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor – nezgodno zavarovanje – zavarovalnica - sosporništvo
Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu drugega odstavka 5. člena ZDSS-1. Gre za odškodninski spor, za katerega je pristojno delovno sodišče in gre za sosporništvo zavarovalnice, ki naj bi participirala pri plačilu sporne odškodnine. Pri tem ni bistveno, ali gre za participacijo zavarovalnice na podlagi zavarovanja odgovornosti delodajalca ali za participacijo na podlagi zavarovalne pogodbe delodajalca, sklenjene z zavarovalnico v smislu življenjskega zavarovanja delavca, za katero plačuje premije delodajalec.
zahteva za varstvo zakonitosti - civilna delitev - delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes - pridobitev solastnega deleža
S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.
Ker na kršitev kontradiktornosti, torej na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, drugostopenjsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala toženka nanjo opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Tega ni storila, niti ni v reviziji navedla, zakaj te kršitve brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej, zato s tem ugovorom v revizijskem postopku ne more uspeti.
Nedovoljen je informativni dokaz, ki ga poda stranka, ki ni najprej podala trditev o relevantnih dejstvih, in sicer zato, ker se nadeja, da bo zanje črpala podlago prav iz izvedenega dokaza. Tudi v obravnavanem primeru gre za takšen primer: šele potem, ko (in če) bi izvedenec ugotovil, da izplačana zavarovalnina odstopa od dejanske škode, bi toženka zatrdila, da je bila izplačana zavarovalnina iz tega naslova previsoka. Ne glede na to, da toženka nima strokovnega znanja na tem področju, ji je obsežna listinska dokumentacija, ki jo je predložila tožeča stranka, omogočala vsaj minimalne laične ugovore v zvezi z izplačanim zneskom zavarovalnine, ki bi bili lahko podlaga za ugoditev predlogu za postavitev izvedenca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005928
ZKP člen 372, 372-1420, 420/2. KZ člen 232, 232/1-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – lažni stečaj
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – delovni spor – tožba s predlogom za izdajo plačilnega naloga
Tožeča stranka je svojo tožbo vložila kot „tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga“ na sicer stvarno pristojno sodišče. Vendar delovno sodišče ne izdaja plačilnih nalogov. Ker torej predlogu za izdajo plačilnega naloga ne more ugoditi, na podlagi prvega odstavka 434. člena ZPP postopek nadaljuje s tožbo. Za odločitev o zahtevku, kot je bil postavljen, pa je delovno sodišče stvarno pristojno.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – znižanje preživnine – odstop od sodne prakse – navedba opravilne številke zadeve – natančna in konkretna navedba pravnih pravil
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje natančne in konkretne navedbe ustreznih pravnih pravil, ki naj bi bila kršena in ker ne navaja konkretne pravne podlage, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
izdaja gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje – odstop od sodne prakse – primerjava pravnega in dejanskega stanja - zelo hude posledice – neizkazane in pavšalne trditve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja, ali izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
S pavšalnimi trditvami, s katerimi se ne izkazujejo konkretne posledice izpodbijane odločitve, ni mogoče izkazovati izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.