Zakonski pogoj za priznanje azila iz humanitarnih razlogov je ogroženost oziroma utemeljen strah pred posegom v varnost ali fizično integriteto posameznika v smislu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene in dopolnjene s protokoli, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje, mučenje ali kaznovanje ali kakšno drugo nezakonito poseganje v življenje ali svobodo posameznika.
Ker sanitarni inšpektor ni izdal poprejšnjega soglasja, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za sporni objekt.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - postavitev organa za sprejem ocene
V pooblastilu neposredno nadrejenemu delavcu, katerega delovna uspešnost se ocenjuje, je vsebovano načelo neposrednosti. Delavca namreč ocenjuje oseba, ki sprotno in vsakodnevno spremlja njegovo delo.
Tožnici v upravnem postopku ni bila dana možnost dokazovanja lojalnosti njene prednice. Tožena stranka, ki je bila v času odločanja že seznanjena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 bi jo morala pozvati in ji dati možnost dokazovanja lojalnosti. Ker tega ni storila, izpodbijana odločba ni pravilna in na zakonu utemeljena.
ZTPDR člen 14, 75, 75/2, 75/2-2. ZDR (1990) člen 16, 100, 100/1, 100/1-4.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo
Revidentka je s svojim delom kršila pravila in navodila v zvezi z bančnim poslovanjem, to pa je dovolj, da je tožena stranka negativno ocenila njeno delo v trimesečnem poskusnem obdobju in ji nato po poteku tega roka s sklepom prekinila delovno razmerje.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-2.ZOR člen 71, 1089, 1090.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - poravnava o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja
Dogovor delodajalca in delavca o poravnavi "vseh" pravic iz delovnega razmerja ne obsega samo tistih bodočih pravic ali obveznosti, na katere stranki ob sklenitvi sporazuma nista mogli misliti ali jih pričakovati.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pojem plače - osnova za izračun odpravnine
Ni pravne podlage za tolmačenje, da pojem plače, če predpis določa pravice iz izplačanih povprečnih osebnih dohodkov (plač) v podjetju, pomeni pojem neto zneskov plač.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 80, 81. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 8/1, 9, 9/2.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - potrdilo zdravnika iz tujine
Če delavec zboli v tujini, mora predložiti verodostojne in prepričljive dokaze o tem, da se iz zdravstvenih razlogov ni mogel pravočasno vrniti na delo.
ZZT člen 3, 3/2, 13, 13/1, 16.ZOR člen 103, 103,/1, 105, 105,/1, 107, 107/2.
prenehanje delovnega razmerja - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje za tujca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sankcija
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je praviloma nična. Vendar se ničnost ne more uveljavljati, če gre za kršitev prepovedi manjšega pomena in je posredno kršena, ničnostni razlog pa je potekel.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 385, 385/1, 385/1-1, 385/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - izpodbijanje dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja
S tožbo, vloženo zoper zgolj ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja, ni mogoče izpodbijati dokončnega in pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, zoper katerega se delavec sploh ni pritožil.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno dovoljenje za tujca - potek dovoljenja
Revidentu je prenehala veljavnost delovnega dovoljenja, zato je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da ima pravice iz delovnega razmerja le do datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Za sojenje v sporu med državo in policistom zaradi škode, ki jo je ta povzročil tretji osebi na svojem delu, je stvarno pristojno delovno in socialno sodišče.
ZTPDR člen 17, 17/2.ZDDO člen 3, 3/2, 3/3, 31. ZDS člen 67, 67/1. ZRPJZ 6, 6/2, 10, 13.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - razvrstitev v plačilni razred
Za odločitev o zakonitosti razporeditve je bistveno le, ali so izpolnjeni pogoji zanjo, ne pa tudi ali je delovno mesto pravilno razvrščeno v tarifno skupino in plačilni razred.
ZTPDR člen 17. ZDOO člen 1. ZNZ člen 91, 91/1, 92.
policist - delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Razporeditev delavca na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijsko enoto je izjema od pravila, da ima delavec pravico opravljati dela, za katera je sklenil delovno razmerje. To načelo, ki je urejeno v ZTPDR in ZDR, na podlagi 1. člena ZDDO velja tudi za razporejanje miličnikov po 91. členu ZNZ. Tožena stranka, ki je tožnika razporedila v drugo organizacijsko enoto na podlagi 91. člena ZNZ (nemoteno opravljanje nalog organov), ker bi naj storil kaznivo dejanje, disciplinskega postopka, zaradi zastaranja uvedbe postopka, ni izvedla. V izreku odločbe o razporeditvi je navedla, da je tožnik razporejen zaradi službene potrebe (92. člen ZNZ). Kazenska ovadba zoper tožnika je bila zavržena. Ni bilo torej pogojev za zakonito razporeditev tožnika.
izdelava sodbe - razlogi iz katerih se sme sodba izpodbijati - opustitev razloga o tožbenih navedbah
Opustitev razloga o tožbenih navedbah zakon o pravdnem postopku ne omenja kot absolutno bistveno kršitev postopka. Ker sodišče odloči o zahtevku na podlagi rezultata dokaznega postopka, ne pa na podlagi navedb v tožbi, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka pomanjkanje dokazov o odločilnih dejstvih.
nedovoljena tožba - pomanjkanje procesnih predpostavk - izpodbijanje končnega zapisa nadzorne komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
V 3. točki prvega odstavka 34. člena določa ZUS procesno predpostavko, da je s tožbo izpodbijan upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Če iz tožbe jasno izhaja, da želi tožnik sprožiti upravni spor, procesna predpostavka iz 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS pa ni podana, je treba zavreči tožbo.
ZOR člen 178, 178/2, 192, 200. ZTVCP člen 46, 50, 164.
avtomobilska škoda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zavarovanec tožene stranke je z zavijanjem v levo izsiljeval prednost in vozil pod vplivom alkohola, tožnik pa je vozil 90 km/h in s tem za 50 odstotkov prekoračil dovoljeno hitrost 60 km/h ter s tem prispeval k nesreči. Sokrivda zavarovanca je 70-odstotna, tožnika pa 30-odstotna.
Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti.
Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.