odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - železniška nesreča - trčenje motornega vozila in vlaka - traktor - krivda - vzročna zveza - deljena odgovornost - sokrivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah
Ob ugotavljanju odgovornosti za škodo, nastalo ob trčenju traktorja in vlaka je treba upoštevati ne le pravila o krivdni odgovornosti imetnikov obeh obratov, marveč tudi nekrivdne elemente, kot sta vzročna zveza in stopnja ogrožanja obratov.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida
Zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida je vložena pravočasno, če je vložena v roku po 1. odstavku 96. člena ZVojI. Rok, določen v 3. in 4. odstavku 121. člena ZVojI se nanaša le na osebe, ki so ta status že pravočasno uveljavljale, pa ga niso mogle uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti.
Pogoj za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi 26. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
Zgolj zatrjevana možnost izpada sredstev iz proračuna RS še ne pomeni tisto hujšo posledico, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti že z začasno odredbo.
Če carinarnica oceni, da vrednost iz fakture glede na razpoložljive podatke odstopa od cen za enako ali podobno blago, vrednosti iz fakture ne more sprejeti kot carinsko osnovo, ampak carinsko osnovo ugotovi v predpisanem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06620
ZIZ člen 64, 64/1. ZIP člen 56, 56/1.ZZK člen 5.
nedopustnost izvršbe - hipoteka - premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - vknjižba solastninske pravice - skrbnost dobrega gospodarja - zaupanje v zemljiško knjigo
Tožnica ni poskrbela, da bi bila njena zatrjevana solastninska pravica vpisana v zemljiško knjigo, in s tem preprečila, da bi kdo, ki bi se zanesel na podatke zemljiške knjige, pridobil kakšno pravico na obravnavanem premoženju. V zvezi s tožničinim ravnanjem ne bo odveč omeniti še, da niti ne trdi, da ni bila seznanjena z zavarovanjem terjatve tožene stranke na teh nepremičninah za posojilo, ki je bilo najeto za obnovo nasadov in gospodarskih poslopij kmetije, s katero gospodari njena družina. Ob takšnem stanju stvari tožnica, ki ni ravnala skrbno, ne more uspešno izločati svojega deleža iz izvršbe na premoženje, ki je predmet le-te.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnika o izpovedbi priče in samim zapisnikom
Kot je razvidno iz zapisnika, je priča na vprašanje, ali je imel oškodovanec kaj v rokah, odgovorila, da "ne vem, zaradi mene jo je (palico) lahko imel", na ponovljeno enako vprašanje pa, da ni videla, da bi kaj imel, če pa bi, bi obsojenca sigurno udaril. S tem ko je sodišče v sodbi navedlo, da je ta priča potrdila, da oškodovanec ni imel palice, nato pa še, da je priča smiselno potrdila, da oškodovanec takrat ni imel v roki ničesar, nobene palice, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Zakon o civilnih invalidih vojne. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti točka 232.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - vzročna zveza med dogodkom in okvaro
Če ni dokazov, da so se prvi pojavi psihičnega obolenja pokazali najpozneje v šestih mesecih, ni neposredne vzročne zveze med vojnim dogodkom in ugotovljeno psihično okvaro zdravja.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilni dejstvih
Sodišče prve stopnje je s tem, da v sodbi ni odgovorilo na tožbene ugovore, bistveno kršilo določbe postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vprašanje totalne škode - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - mnenje o dejstvih
Postavljeni izvedenec poda ugotovitve in mnenje o dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev resničnosti navedb, med drugim tudi o tem, ali je šlo za totalno škodo ali ne. Tu gre za vprašanje dejanske narave.
Po določbi 267. člena ZUP (1986) se za nično lahko izreče le odločba, ne pa tudi sklep. Klavzula o pravnomočnosti ni konkretni upravni akt. Zato zoper takšno potrdilo niso možna pravna sredstva.
Pooblastilo, da SRD izda po izpeljanem upravnem postopku sklep o privatizaciji, se nanaša le na to odločitev in ne generalno pooblastilo, da SRD izdaja vse svoje sklepe kot akte v upravnem postopku.
V primeru, ko tranzitno blago ni bilo v roku predano namembni carinarnici, je sicer res carinski zavezanec prevoznik, vendar le v primeru, če carinske obveznosti ni prevzel kdo drug.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obstoj pravne podlage
Pravnomočni sklep organov zveze športnih klubov zavezuje prizadete klube. Na njegovi podlagi izvršeno denarno plačilo ima svoj pravni temelj. V sodnem postopku zato ni mogoče presojati, ali je navedeni pravnomočni sklep v skladu s pravili zveze (210. in 211. člen ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21428
URS člen 29, 29-3.KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - alibi - ogrožanje varnosti - opis kaznivega dejanja ogrožanja varnosti
Med dokaze, ki so obsojencu v korist, zato ker so materialnopravno relevantni, sodijo tudi tisti, ki potrjujejo, da se morebitni storilec ni nahajal na kraju kaznivega dejanja v času, ko je bil ta izvršen (alibi). Sodišče je dolžno obstoj alibija, ki je vsaj verjetno izkazan, preveriti v celoti.
V opisu kaznivega dejanja ogrožanja varnosti je med drugim navedeno, da je obsojenec zapeljal za oškodovancem na pločnik proti njemu, ta pa je odskočil izven pločnika. Iz tega izhaja, da je obsojenec naklepno ogrozil oškodovančevo varnost in ne morebiti iz malomarnosti ali zgolj slučajno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21344
KZ člen 54.ZKP člen 420, 420/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri oceni v zvezi z neobstojem opravičenih razlogov, zaradi katerih obsojenec v določenem roku ni izpolnil svoje obveznosti, gre za dejansko vprašanje. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbo okoliščin, ki naj bi kazale na drugačno obdolženčevo vlogo pri izvršitvi kaznivega dejanja in njihovo oceno, zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ni razlog za njeno vložitev (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZUP (1986) člen 263, 263/1-5, 265, 266, 267, 267-2. ZGO člen 72. ZUS člen 15.ZSZ člen 5.
izredna pravna sredstva - izredna razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev - ničnost - upravičenost do vložitve izrednih pravnih sredstev
Izredna razveljavitev izvršljive odločbe po nadzorstveni pravici se opravi po uradni dolžnosti in ne na zahtevo. Lastniki stanovanj, ki v postopku izdaje uporabnega dovoljenja niso sodelovali kot stranke, ne morejo biti predlagatelji izrednih pravnih sredstev po ZUP.