Tožnica, ki izhaja iz mešane družine (mati Srbkinja, oče Albanec) in ki naj bi se vrnila na K. s tremi otroci (v starosti od 4 - 8 let), v porušeno hišo, ki so jo zažgali Albanci, v Sloveniji pa je bila pred dvema letoma operirana zaradi tumorja ščitnice, sodi v posebej ogroženo skupino ljudi, ki jo je potrebno obravnavati s posebno skrbnostjo, tudi z vidika možnosti zdravstvenega varstva na K.
Z 8. točko prvega odstavka 10. člena ZDRS je določeno, da sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne sme predstavljati nevarnosti za javni red. Izpolnjevanje tega pogoja se ugotavlja po merilih, ki jih določa Uredba o merilih za ugotovitev določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/94) v 6. členu.
začasna odredba - razrešitev funkcije prodekana - postopek s pritožbo - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba
V zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti navedeno, katere konkretne hujše škodljive posledice bodo nastale zaradi izpodbijanega akta, izkazana verjetnost nastanka teh posledic in predloženi dokazi. Pritožbo v upravnem sporu lahko vloži le stranka konkretnega upravnega spora.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS14561
ZUS člen 73. ZAzil člen 35, 35/2, 38, 38/2.
pravočasnost tožbe
Pri zamudi zakonskega roka za vložitev tožbe se tožnik, ki ga zastopa odvetnik ali svetovalec za begunce, ne more uspešno sklicevati na pravni pouk, v katerem ni navedeno, da se sproži upravni spor s tožbo, je pa naveden rok, v katerem se upravni spor sproži in pri katerem sodišču.
Ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena ZUP (1986) predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena, kar pomeni, da je mogoče iz tega ničnostnega razloga izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, ki še ni bila izvršena.
ZDR (1990) člen 17, 17/2, 18, 18/1.ZPP člen 180, 180/1, 285, 286, 286/1, 287, 287/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - dokazi in izvajanje dokazov - eventualna maksima
Iz odgovora na tožbo je bilo povsem jasno in dovolj določno razvidno, da se dokazni predlog tožene stranke nanaša na zaslišanje delovodje in delodajalca samega o dejstvih, ki so pomembna za odločitev: kdaj in kako je bilo tožniku sporočeno, da mu delovno razmerje ne bo podaljšano ter kaj in koliko časa, če sploh, je 16.9.1998 delal. Dolžnost predsednika senata bi bila, da v okviru materialnega procesnega vodstva poskrbi za dopolnitev ponujenih dokazil (285. člen ZPP). Take, tudi kasnejše dopolnitve, pa ni mogoče šteti za predlaganje novih dokazov in njihove izvedbe ni mogoče zavrniti s sklicevanjem na 286. člen ZPP. To velja v obravnavani zadevi še toliko bolj, ker je šlo v času od vložitve odgovora na tožbo do prvega naroka za glavno obravnavo za specifično situacijo, ko so se spreminjala nekatera določila pravdnega postopka. Med novostmi je bila tudi uvedba evantualne maksime.
socialno varstvena dejavnost - imenovanje direktorja - izpolnjevanje pogojev
ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.
URS člen 153, 154, 154/1, 155. ZTPDR člen 23, 23/2. Pravilnik o določanju zaupnih podatkov in varovanju zaupnih in osebnih podatkov člen 7, 7/1.
delovno razmerje v državnih organih - razporeditev - splošni akti - veljavnost predpisov in njihovo objavljanje - pravna posledica neobjave
V vseh predpisih, ki se nanašajo na delovno razmerje, so vsebovani tako elementi civilnega (zasebnega) kot javnega prava. Zato tega razmerja ni mogoče pojmovati kot razmerja, ki bi imelo zgolj zaseben pomen za delodajalca in delavca, temveč ga je upoštevati kot razmerje izredne družbene pomembnosti.
družinska pokojnina - dodatek k družinski pokojnini - slovenski državljani, upravičeni do pokojnine iz republik nekdanje SFRJ
Pokojni oče revidentke je bil zavarovanec posebnega Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, ki je revidentki po njegovi smrti v letu 1992, priznalo pravico do družinske pokojnine. To pomeni, da pravica do pokojnine ni bila uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, ampak v posebni bivši zvezni instituciji, zato njeni zavarovanci oziroma upravičenci niso zajeti z določbami ZZSV in jim ne more pripadati pravica do tam zagotovljene socialne varnosti.
ZZVZZ člen 12, 23, 23/2, 106.URS člen 51, 51/1, 51/2. Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva člen 20, 52, 53, 59. Samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva člen 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 134.
pravica do zdravstvenega varstva - zdravljenje v tujini - vračilo stroškov - odstopanje od dogovorjenega standarda - sankcije
Pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja uporabniku tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
pravica do družinske pokojnine - postopek za urejanje in varstvo pravic - procesne predpostavke - dopustnost zahteve
Pogoji iz prvega in drugega odstavka 154. člena ZPIZ, ki se nanašajo na okoliščine in lastnosti stranke, ki morajo biti podane, da je odločanje o njeni zahtevi dopustno, so procesne predpostavke. Od njihovega obstoja ali neobstoja je odvisen začetek postopka pri zavodu.
ZDR (1990) člen 35, 35/1, 36d, 36d/1, 36e, 106, 106/1. ZPIZ (1992) člen 171, 171/2, 268, 268/2, 268/3. SKPG člen 18, 22.
prenehanje delovnega razmerja - delovni invalid - trajno presežni delavci - delovno razmerje pri delodajalcu
ZDR obravnava kot zaščiteno kategorijo delavce, ki so invalidi. Torej tiste, ki imajo v trenutku odločanja o presežnih delavcih tak status. Tisti, ki do trenutka dokončne odločitve nimajo priznane invalidnosti, preneha delovno razmerje kot presežnim delavcem pod enakimi pogoji kot vsem drugim. Pri tem ni pomembno, od kdaj so takim delavcem priznane pravice iz naslova zavarovanja za primer invalidnosti.
napotitev na pravdo - stečajni postopek - sodni postopek - pooblastilo za zastopanje - ugotovitev obstoja prerekanih terjatev
Namesto predložitve pooblastila se odvetnik ne more sklicevati na pooblastilo v drugem sporu. Ker ni predložil nobenih pooblastil, sodišče ni moglo preverjati, ali so morda v stečaju dana pooblastila taka, da pooblaščajo odvetnika tudi za vložitev tožbe v pravdnem postopku.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Ker delodajalec ni dokazal, da je bila odsotnost delavca z dela neupravičena, niso izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR.
ZBan člen 134, 134/1-7, 147, 147/1-3, 241, 241/1, 241/3, 241/5. Sklep o usklajevanju hranilnokreditnih služb z določbami ZBan točka 26, 26/1, 26/2, 26/3, 32, 38, 42, 43.
hranilno kreditna služba - uskladitev poslovanja z ZBan - sestava letnega poročila - nadzor nad poslovanjem - prisilna likvidacija - odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
Banka Slovenije sme v prilagoditvenem obdobju nadzirati hranilno-kreditne službe, ustanovljene po prejšnjih predpisih in proti njim uporabiti ukrep začetka prisilne likvidacije.
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/2, 3/3.ZOR člen 104, 104/1, 394.
načelo dispozitivnosti - ničnost prodajne pogodbe - razpolaganja strank s tožbenim zahtevkom - obseg preizkusa sodbe pred drugostopenjskim sodiščem - napačna uporaba materialnega prava - vrnitev valorizirane kupnine - denarni nominalizem
Pritožbeno sodišče ne sme poseči po uradni dolžnosti v odločitev prvostopenjskega sodišča o vračilu valoriziranega zneska kupnine, plačane na podlagi nične pogodbe, če sta se stranki s procesnim razpolaganjem sporazumeli za valorizacijo plačanega zneska.
povrnitev škode - denarna odškodnina - regres zavarovalnice - vožnja pod vplivom alkohola - vinjenost zavarovanca
Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec povzročil prometno nezgodo, da je nastalo škodo plačala tožnica in da je toženec povzročil škodo z vožnjo pod vplivom alkohola, je odločitev o tem, da mora toženec povrniti tožnici 1,070.033 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, materialnopravno pravilna. Namreč po določbah 3. in 4. člena Zavarovalnih pogojev je bila tožnica, ki je poravnala škodo oškodovancem, upravičena uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca - toženca, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola povzročil škodo.
ZOR člen 12, 74, 74/4, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269.ZPP člen 367, 367/2, 377.
razdrtje pogodbe - pogodbeni odložni pogoj - pogodbena škoda - načelo vestnosti in poštenja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - zavrženje revizije
Ker sta k neuresničitvi pogoja s svojim ravnanjem prispevali obe stranki, določbe četrtega odstavka 74. člena ZOR v korist tožeče stranke ni mogoče uporabiti. Zaradi neizpolnitve odložnega pogoja torej pogodba ni začela veljati, to pa pomeni, da tudi ni mogoče uporabiti določil o povrnitvi pogodbene škode (262. do 269. člen ZOR).
Postopek legalizacije nedovoljeno zgrajenega objekta je lahko razlog za morebitno odložitev izvršbe, ne more pa vplivati na izrek inšpekcijskega ukrepa.
Pritožbeni ugovori o legalizaciji nedovoljenega posega v prostor niso pravno pomembni za presojo pravilnosti odločitve o inšpekcijskem ukrepu.
ZZZDR člen 102, 123, 123/1.URS člen 54, 54/1. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 29.
dolžnost preživljanja - redno šolanje - preživljanje polnoletnega otroka
Pravilna je pravna presoja, da v konkretnih življenjskih okoliščinah ni ugasnila tožnikova preživninska obveznost do sina toženca -
točneje, da mora tožnik prispevati ustrezen del preživninskih sredstev za sina tudi v času, ko se redno šola na stopnji poklicnega izobraževanja za poklic peka, pa čeprav se je to začelo šele po sinovi polnoletnosti in potem, ko si je sin po dvoletnem poklicnem šolanju že pridobil poklic polagalca keramičnih oblog.