Eden od pogojev za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 69. člena ZUS je izkazana možnost, da bo tožniku z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe; izvršitev z zakonom določene obveznosti sama zase ne more predstavljati težko popravljive škode.
Temeljna predpostavka oporoke je, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim.
Kadar gre za legalizacijo objekta, ki dejansko že obstoja, je treba v lokacijskem postopku ugotoviti, ali je bil opravljen poseg skladen z merili, ki jih določa PUP. Kakšen poseg je bil opravljen, mora biti razvidno že iz zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije. Če del objekta ni v skladu z merili, ki jih določa PUP, samo zato še ni potrebno zavrniti lokacijskega dovoljenja v celoti, če je mogoče ta del ločiti.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - neposredni dokazi - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženčeva izjava (izpovedba) je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsak drug dokaz predmet proste dokazne presoje.
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se sme kršitve določb kazenskega postopka, ki niso bistvene iz 1. odstavka 371. člena ZKP, uveljavljati le, če so vplivale na zakonitost (ne pa tudi pravilnost) sodne odločbe. Samo verjetnost vpliva na zakonitost ne zadostuje.
telesne bolečine - strah - višina denarne odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo enakosti pred zakonom - povrnitev negmotne škode - pravična odškodnina - enotna sodna praksa
Dolgoletna sodna praksa, v kateri so bili enaki primeri obravnavani enako se lahko spremeni, če so za njeno spremembo tehtni razlogi in utemeljeni strokovni argumenti. Vendar pa ustaljene sodne prakse ni mogoče spremeniti le v tistem posamičnem primeru, v katerem revident izrazi svoje nestrinjanje z ustaljeno razlago zakonskih določb, ampak jo je mogoče spremeniti le tako, da se bo morebitna drugačna razlaga zakonskih določb nanašala na nedoločen krog oškodovancev, in za vse oškodovance hkrati.
pripor - obstoj utemeljenega suma v primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje - sprememba obtožnice v novem sojenju - zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora - razlogi za vložitev
Odločitev pritožbenega sodišča, ki je razveljavilo prvostopenjsko sodbo iz razloga po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ne pomeni, da utemeljen sum v prvotni obtožnici glede očitanega kaznivega dejanja v času, ko je odločalo o pritožbi, ni bil podan.
S tem ko zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, navaja, da v novem sojenju ni bilo podlage za spremembo obtožnice po določbah 344. in 345. člena ZKP, uveljavlja razloge, iz katerih je mogoče vložiti pritožbo in nato zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o glavni stvari.
ZIZ člen 30, 35, 100. ZIP člen 234.ZNVP člen 3, 60, 61, 62, 63, 64.OZ člen 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234.PZ člen 838.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - sredstva izvršbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - nematerializirani vrednostni papirji
Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena OZ, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja ZNVP Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - huda malomarnost delavca
Tožnikova nesreča (škoda) je nastala brez toženčeve krivde. Zanjo je odgovoren tožnik sam, ker je škoda posledica njegove nepravilne delovne operacije, ki jo je, čeprav pravilno poučen, opravil v nasprotju z osnovnimi pravili varnosti in dotedanjim načinom dela.
privatizacija stanovanj - kontrahirna dolžnost - odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - povrnitev škode - povrnitev najemnine
Določbe o prodaji stanovanj po SZ ne temeljijo na načelih obligacijskega prava: načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij, enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih in enake vrednost dajatev. Pri privatizaciji stanovanj je zakonodajalec drugače uredil sklepanje pogodb o prodaji stanovanj. Tu prodajalec ni svoboden pri odločitvi, ali bo sklenil pogodbo o prodaji stanovanja in pri določanju pogodbene cene. Stanovanje mora prodati, če upravičenec to zahteva, in to za kupnino, oblikovano po določbah SZ. Zato je sodna praksa sprejela stališče, da je treba v primerih kršitve kontrahirne dolžnosti kupce zavarovati s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki je oblikovana po privatizacijskih določbah SZ po vrednosti točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup stanovanja. Ker torej SZ posebej ureja privatizacijo stanovanj in vsebuje ustrezne sankcije, ni mogoče upoštevati sankcij iz ZOR.
civilni invalidi vojne - zamuda roka za vložitev zahteve za priznanje statusa
Po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (1.1.1996) ni več mogoče vložiti zahteve za priznanje statusa civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne.
ZIZ člen 15, 34, 34/3, 100.ZPP člen 22, 22/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - stalno bivališče dolžnika - sprememba sredstev izvršbe - krajevna pristojnost
Po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne more izreči, da ni več krajevno pristojno. V konkretni zadevi je upnica predlagala delno ustavitev izvršbe in sodišče je s sklepom dne 25.10.2000 v tem delu ustavilo izvršbo, za preostali dolg pa jo je nadaljevalo. Ker je nato upnica za isti dolg in proti isti dolžnici pri istem sodišču vložila predlog, v katerem je izračunala dolg 155.399 tolarjev in predlagala izvršbo z rubežem na dolžničino plačo pri ... d.o.o. v Trbovljah, bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti o novem sredstvu izvršbe. Nobenega razloga ni bilo, da bi ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - ukrepanje inšpekcijskih organov - odstranitev gradnje - vzročna zveza
Za škodo, ki naj bi nastala tožniku zaradi neukrepanja ali nezadostne intervencije inšpekcijskih organov nasproti tožnikovemu sosedu, ni podana glede na ugotovitev, da je inšpekcijski organ toženke ukrepal neposredno po prijavi tožnikov, da je bila stranka v postopku investitorka in ne tožnika, da ta postopek še ni končan (kar pomeni, da možnost odstranitve nedovoljenega dela sporne gradnje, kar tožnika želita doseči in s katero naj bi bila oškodovana v višini iztoževane škode, še obstaja), ter da zatrjevane škode - uničenje kanalizacije in odvzem svetlobe z gradnjo investitorke - ni moč spraviti v vzročno zvezo s postopanjem organa toženke.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - več odškodninskih sporov iz istega škodnega dogodka
Okoliščina, da teče spor iz istega škodnega dogodka tudi na Okrožnem sodišču v Novi Gorici ter da je v obeh zadevah sporen temelj odškodninske odgovornosti ne utemeljujejo predpostavk za delegacijo iz 67. člena ZPP. Spor pa je tudi odškodninski, v katerem ima oškodovanec pravico do izbire sodišča v okviru 52. člena ZPP.
Za odločitev v tej zadevi je odločilno dejstvo, da tožnik v času, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, s katero je dovolila izročitev tujca, v Republiki Sloveniji ni imel priznane pravice pribežališča.
Če mora razlaščenec odstraniti (porušiti) objekt na podlagi upravne odločbe brez nadomestila (odškodnine), ker je bil to pogoj za odobritev nadomestne gradnje, ima v razlastitvenem postopku pravico do odškodnine le za stavbno parcelo (in ne tudi objekt).
V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.
Zakon daje le splošna navodila za določanje odškodnine, ki preprečujejo arbitriranje sodišč. Uporaba pravnega standarda pravične odškodnine poteka v treh fazah, med katerimi se v prvi fazi ugotavlja obseg škode, v drugi fazi se opravi širša individualizacija, s katero se določi razpon, ki ga je treba upoštevati za primere te vrste (objektivizacija), v tretji fazi pa se opravi individualizacija, to je prilagoditev dejanskemu stanu konkretnega oškodovanca. Tako se izkaže, da pri določanju pravične odškodnine kot satisfakcije za pretrpljene telesne bolečine ali duševne bolečine ali strah ne gre niti za arbitriranje, niti za tarifiranje. Toda revizija tožeče stranke ne upošteva, da je treba v drugi fazi določanja odškodnine primerjati le tiste dejanske stane, v katerih gre za enake dejanske okoliščine. Zato ni mogoče neposredno primerjati tožnikovega trpljenja s trpljenjem ljudi, ki so bili zaprti kmalu po drugi svetovni vojni, ki so jih fizično in psihično mučili in ki so prestajali zaporno kazen na Golem otoku ali drugje, ob težkem fizičnem delu. Prav tako ni mogoče primerjati tožnikovega položaja z dejanskimi stani v tistih zadevah, v katerih so bili priprti vodilni delavci, ki so utrpeli hude posege v njihovo čast in ugled, ker so mediji pisali o njihovem "grabežu in malverzacijah", pri čemer so nekaterim med odvzemom prostosti onemogočili tudi nujne stike z zdravniki, drugi pa so morali po vrnitvi na prostost opravljati delo na mnogo nižjih delovnih mestih.
Zapisnik, ki so ga stranke podpisale pred upravnim organom glede poteka meje, po vsebini ni konkreten upravni akt in ne upravna odločba. Zato tega zapisnika ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku.