• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    VSK sklep Kp 604/2006
    5.12.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSK02339
    ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
    podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
    Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.

     
  • 142.
    VSK sodba I Cp 565/2005
    5.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003471
    OZ člen 83, 83.
    poškodba pri potapljanju - odgovornost organizatorja potapljanja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
    Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.

     
  • 143.
    VSK sklep I Cp 548/2005
    5.12.2006
    SODNE TAKSE
    VSK0004064
    ZST člen 7, 7/4, 7/7. tar. št. 1 ZST.
    določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk
    V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk.
  • 144.
    VSK sodba in sklep I Cp 1215/2005
    5.12.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK03040
    ZOR člen 103, 104, 371, 103, 104, 371. ZKZ člen 22, 22. ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ničnost prodajne pogodbe - zastaranje - ugotovitvena sodba
    Za dopustnost vmesne ugotovitvene tožbe pa morajo biti izpolnjene predpostavke spornosti in prejudicialnosti.

     
  • 145.
    VSK sklep I Cp 1884/2005
    5.12.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK0003487
    ZD člen 46, 48, 46, 48.
    vračunavanje dednega deleža
    Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.

     
  • 146.
    VSK sklep II Cp 1275/2006
    5.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02720
    ZN člen 3, 3. ZIZ člen 23, 53, 53/2, 61, 61/1, 23, 53, 53/2, 61, 61/1.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis kot javna listina - obrazložen ugovor
    Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

     
  • 147.
    VSM sodba I Cp 364/06
    5.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20493
    ZOR člen 60, 365, 366, 374, 451, 60, 365, 366, 374, 451.
    zastaranje terjatve - odpoved zastaranju - pristop k dolgu - oderuška pogodba
    Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.

     
  • 148.
    VSK sodba I Cp 120/2005
    5.12.2006
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSK0003472
    ZZZDR člen 51, 59, 51, 59.
    skupno premoženje - ugotavljanje deležev
    Sodišče mora pri odločanju o tem, ali gre pri stanovanju za skupno ali posebno premoženje, upoštevati celoto vseh razmerij med toženko in njenim pokojnim partnerjem in način ustvarjanja vsega njunega premoženja.

    Logični in prepričljivi so zaključki sodišča prve stopnje, da je pokojni B. zadržal del kupnine za nepremičnine svoje matere, vendar je obenem ugotovilo, da je le del porabil sam in sicer za skupne namene.

     
  • 149.
    VSM sklep III Cp 2872/06
    1.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSM20500
    ZPP člen 157, 412, 412/2, 413, 157, 412, 412/2, 413.
    stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov
    Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in pri tem smiselno - analogno uporabilo zakonsko določilo 157. člena ZPP. Čeprav v sporu za izpodbijanje očetovstva sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati (drugi odstavek 412. člena ZPP), gre pa v danem primeru nedvomno za nesporno zadevo med pravdnima strankama. Toženec ni dal povoda za tožbo in je razlog za tožbo očitno na strani tožnice.

     
  • 150.
    VSC sklep PRp 161/2006
    1.12.2006
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC01385
    ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/4, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/4, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/4. ZVCP-1 člen 116, 116/7, 234, 116, 116/7, 234.
    razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
    Če sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.

     
  • 151.
    VDS sodba in sklep Pdp 927/2005
    1.12.2006
    delovno pravo
    VDS03910
    ZOR člen 185, 190, 185, 190.
    denarni zahtevek - reintegracija - reparacija - vrnitev na delo
    Kadar se v sodnem sporu s pravnomočno sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, pri čemer ni odločilno, ali se je delavec na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugodeno tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku, imel namen vrniti k delodajalcu ali ne.

    V vsakem primeru, tudi če se po pravnomočni sodbi ne vrne na delo k delodajalcu, je delavec najmanj za čas do pravnomočnosti sodbe upravičen do reparacije, to je do nadomestila plače in do plačila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal, če bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delal pri delodajalcu.

     
  • 152.
    VSC sodba PRp 133/2006
    1.12.2006
    PREKRŠKI
    VSC01380
    ZVCP-1 člen 46, 46/7, 234, 46, 46/7, 234.
    kršitev materialnega prava
    Če sodba o prekršku niti v izreku niti v obrazložitvi nima oblike prekrška niti razlogov o teh odločilnih dejstvih, jo je mogoče preizkusiti v okviru temeljnega prekrška.

     
  • 153.
    VSC sodba PRp 165/2006
    1.12.2006
    PREKRŠKI
    VSC01336
    ZP-1 člen 66, 66/2, 66, 66/2.
    zahteva za sodno varstvo - pritožbeni razlog
    Razlogi za pritožbo po odločitvi prvostopnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo so taksativno našteti v 2. odst. 66. čl. ZP.1.

     
  • 154.
    VSC sklep PRp 116/2006
    1.12.2006
    PREKRŠKI
    VSC01346
    ZP-1 člen 155, 155/8. ZVCP-1 člen 134, 234.
    izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
    Če sodba o prekršku v izreku nima vseh zakonskih znakov prekrška in v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.

     
  • 155.
    VSM sodba III Cp 2531/06
    1.12.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20494
    ZZZDR člen 129, 129.
    znižanje preživnine
    Ob tako spremenjenih okoliščinah na strani tožnika, kot so podane v tej pravdni zadevi, ko so se njegovi dohodki znižali kar za sedemkrat, je potrebno tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnik za delo sposoben in se mora truditi za dodaten zaslužek, je potrebno ob pravilni uporabi določila člena 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, upoštevati precejšnje zmanjšanje dohodka tožnika in sorazmerno zmanjšati potrebe toženca iz naslova športnih dejavnosti. Ob zmanjšanju toženčevih potreb iz naslova športnih dejavnosti na polovico, torej na 18.500,00 SIT, znašajo potrebe toženca 70.200,00 SIT, ob upoštevanju otroškega dodatka so nepokrite potrebe 45.912,00 SIT, polovica tega, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi moral vendarle prispevati toženec, pa znašajo mesečno 22.000,00 SIT.

     
  • 156.
    VDS sodba Pdp 653/2006
    1.12.2006
    delovno pravo
    VDS0004460
    KZ člen 99, 99/4. ZObr člen 88, 88/7.
    javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - kaznivo dejanje - pravnomočna obsodba
    Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8