V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali gre pri stanovanju za skupno ali posebno premoženje, upoštevati celoto vseh razmerij med toženko in njenim pokojnim partnerjem in način ustvarjanja vsega njunega premoženja.
Logični in prepričljivi so zaključki sodišča prve stopnje, da je pokojni B. zadržal del kupnine za nepremičnine svoje matere, vendar je obenem ugotovilo, da je le del porabil sam in sicer za skupne namene.
simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel
Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.
ZSpo člen 34, 34. OZ člen 12, 13, 73, 73/1, 73/2, 12, 13, 73, 73/1, 73/2.
zastopanje brez pooblastila - neodobritev neupravičeno zastopanega - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik posamezni - zasebni športni delavec
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Zasebnega športnega delavca ni mogoče enačiti s samostojnim podjetnikom posameznikom.
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
Če sodba o prekršku v izreku nima vseh zakonskih znakov prekrška in v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 157, 412, 412/2, 413, 157, 412, 412/2, 413.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in pri tem smiselno - analogno uporabilo zakonsko določilo 157. člena ZPP. Čeprav v sporu za izpodbijanje očetovstva sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati (drugi odstavek 412. člena ZPP), gre pa v danem primeru nedvomno za nesporno zadevo med pravdnima strankama. Toženec ni dal povoda za tožbo in je razlog za tožbo očitno na strani tožnice.
Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.
Če sodba o prekršku niti v izreku niti v obrazložitvi nima oblike prekrška niti razlogov o teh odločilnih dejstvih, jo je mogoče preizkusiti v okviru temeljnega prekrška.
Ob tako spremenjenih okoliščinah na strani tožnika, kot so podane v tej pravdni zadevi, ko so se njegovi dohodki znižali kar za sedemkrat, je potrebno tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnik za delo sposoben in se mora truditi za dodaten zaslužek, je potrebno ob pravilni uporabi določila člena 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, upoštevati precejšnje zmanjšanje dohodka tožnika in sorazmerno zmanjšati potrebe toženca iz naslova športnih dejavnosti. Ob zmanjšanju toženčevih potreb iz naslova športnih dejavnosti na polovico, torej na 18.500,00 SIT, znašajo potrebe toženca 70.200,00 SIT, ob upoštevanju otroškega dodatka so nepokrite potrebe 45.912,00 SIT, polovica tega, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi moral vendarle prispevati toženec, pa znašajo mesečno 22.000,00 SIT.
denarni zahtevek - reintegracija - reparacija - vrnitev na delo
Kadar se v sodnem sporu s pravnomočno sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, pri čemer ni odločilno, ali se je delavec na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugodeno tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku, imel namen vrniti k delodajalcu ali ne.
V vsakem primeru, tudi če se po pravnomočni sodbi ne vrne na delo k delodajalcu, je delavec najmanj za čas do pravnomočnosti sodbe upravičen do reparacije, to je do nadomestila plače in do plačila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal, če bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delal pri delodajalcu.