Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK02339
ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali gre pri stanovanju za skupno ali posebno premoženje, upoštevati celoto vseh razmerij med toženko in njenim pokojnim partnerjem in način ustvarjanja vsega njunega premoženja.
Logični in prepričljivi so zaključki sodišča prve stopnje, da je pokojni B. zadržal del kupnine za nepremičnine svoje matere, vendar je obenem ugotovilo, da je le del porabil sam in sicer za skupne namene.
ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2, 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi.
V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
denarni zahtevek - reintegracija - reparacija - vrnitev na delo
Kadar se v sodnem sporu s pravnomočno sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, pri čemer ni odločilno, ali se je delavec na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugodeno tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku, imel namen vrniti k delodajalcu ali ne.
V vsakem primeru, tudi če se po pravnomočni sodbi ne vrne na delo k delodajalcu, je delavec najmanj za čas do pravnomočnosti sodbe upravičen do reparacije, to je do nadomestila plače in do plačila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal, če bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delal pri delodajalcu.
ZPP člen 157, 412, 412/2, 413, 157, 412, 412/2, 413.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in pri tem smiselno - analogno uporabilo zakonsko določilo 157. člena ZPP. Čeprav v sporu za izpodbijanje očetovstva sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati (drugi odstavek 412. člena ZPP), gre pa v danem primeru nedvomno za nesporno zadevo med pravdnima strankama. Toženec ni dal povoda za tožbo in je razlog za tožbo očitno na strani tožnice.
Ob tako spremenjenih okoliščinah na strani tožnika, kot so podane v tej pravdni zadevi, ko so se njegovi dohodki znižali kar za sedemkrat, je potrebno tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnik za delo sposoben in se mora truditi za dodaten zaslužek, je potrebno ob pravilni uporabi določila člena 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, upoštevati precejšnje zmanjšanje dohodka tožnika in sorazmerno zmanjšati potrebe toženca iz naslova športnih dejavnosti. Ob zmanjšanju toženčevih potreb iz naslova športnih dejavnosti na polovico, torej na 18.500,00 SIT, znašajo potrebe toženca 70.200,00 SIT, ob upoštevanju otroškega dodatka so nepokrite potrebe 45.912,00 SIT, polovica tega, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi moral vendarle prispevati toženec, pa znašajo mesečno 22.000,00 SIT.
Če sodba o prekršku niti v izreku niti v obrazložitvi nima oblike prekrška niti razlogov o teh odločilnih dejstvih, jo je mogoče preizkusiti v okviru temeljnega prekrška.
Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.
izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
Če sodba o prekršku v izreku nima vseh zakonskih znakov prekrška in v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.