povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pogojna obsodba - javna seja - nenavzočnost državnega tožilca
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.
predložitev dokazne listine s strani priče - izjava volje - sklenitev pogodbe
Obseg izvedbe dokaza z zaslišanjem priče je omejen na izpoved o dejstvih, v dokazovanje katerih je ta dokazni predlog predlagala stranka. Dokazno vrednost ima torej izpoved priče kot taka, v okviru katere mora priča pojasniti tudi od kod so ji te informacije poznane (2. odstavek 239. člena ZPP). To pa ne pomeni, da ima priča procesni položaj v katerem lahko svoje trditve v izpovedi utemeljuje z drugimi dokaznimi sredstvi. Predlaganje dokazov, s katerimi si lahko potrjuje ali prereka verodostojnost izpovedi priče, je pridržano zgolj stranki. To velja tudi v primeru, ko je bila v postopku zaslišana priča, ki je bila hkrati pooblaščenec same stranke. Dokler je sodišče izvajalo dokaz z zaslišanjem takšne priče, njenih trditev in predlogov ni mogoče obravnavati kot da bi jih podajala sama stranka.
Pritožbeno sodišče se s takšnimi pritožbenimi očitki ne strinja: Če se tožena stranka sklicuje na pogodbeno podlago, ki izključuje zahtevke tožeče stranke, bi morala dokazati, da je bila s strani tožeče stranke podana izjava volje za sklenitev tovrstne pogodbe izrecno ali na način, iz katerega se da zanesljivo sklepati na obstoj takšne volje na strani tožeče stranke (1. odstavek 28. člena ZOR). Dopis tožene stranke z dne 17.7.1998 je enostranska listina. Nereagiranje tožeče stranke v smislu izrecne potrditve tovrstnega dogovora ni mogoče smatrati kot potrditve tega dogovora (1. odstavek 42. člena ZOR).
ZGD člen 504, 505, 526, 526/1, 504, 505, 526, 526/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba - enoosebna družba - vpisovanje sklepov v knjigo sklepov
Ubeseditev 1. odst. 526. čl. ZGD-1 je res takšna, da bi napeljevala na zaključek, da mora ustanovitelj (družbenik) enoosebne družbe sam fizično izvršiti vpis svojega sklepa v knjigo sklepov, vendar pa je pritožbeno sodišče mnenja, da z razlago po namenu določbe ni mogoče priti do takšnega zaključka. Gre za to, da družbenik sprejema odločitve, ki so pomembne za družbo in njeno poslovanje, po sprejemu odločitve (sklepa) pa mora zagotoviti njegov vpis v knjigo sklepov, kar stori tako, da ga posreduje družbi (poslovodji) z naročilom, da izvršbi vpis.
imenovanje upniškega odbora - sprememba upniškega odbora
Ker je pritožnik terjatve prijavil po izteku roka za prijavo terjatev, je njegovo prijavo terjatev sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL. S tem je bilo odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu, saj za to ni izkazal pravnega interesa. V procesnem smislu ga torej ni več mogoče obravnavati kot upnika v tem postopku, izmed katerih je imenovan upniški odbor.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZGD člen 395, 456, 395, 456. ZPP člen 337, 337.
izbris družbe - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede aktivne legitimacije tožeče stranke ugotovilo, da je bila tožnica ustanoviteljica in edina družbenica družbe E. d.o.o. - posojilodajalke. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zakonu o finančnem poslovanju podjetij s sklepom z dne 01.10.2001 (spis Okrožnega sodišča v Mariboru Rg 1/4492). Takšno dejansko stanje pritožnika ne izpodbijata, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so na tožnico, kot na singularno naslednico, po izbrisu družbe prešle nanjo tudi terjatve te družbe. ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (čl. 394 - 398 takrat veljavnega ZGD ) sicer nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne more pomeniti, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne bi delilo med delničarje oz. družbenike. To stališče ima oporo v 395. čl. ZGD oz. v 456. čl. ZGD za družbe z omejeno odgovornostjo. Izbris (prenehanje) družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z ZGD pod določilu I. odst. 37. čl. ZFPPod ni pogojen z predhodnim dogovorom delničarjev o delitvi premoženja (IV. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. ZGD), zato ne more biti aktivna legitimacija tožnika v predmetnem sporu odvisna od kakršnegakoli dogovora med družbeniki.
stroški rubeža - neuspešen rubež - upravičenost do plačila
Po prejetem obvestilu, da se bo rubež opravil, upnik ni niti zatrjeval, še manj izkazal, da bi podal predlog v smislu 51. čl. Pravilnika, da se z opravo izvršilnih dejanj počaka. Po oceni pritožbenega sodišča je izvršitelj popolnoma upravičen, da se mu odmeri plačilo za neuspešen rubež, saj so bili dejansko razlogi za neuspeh oz. neizvedbo rubeža na strani upnika.
ZOR člen 154. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plača - prerazporeditev delavca
Tožnik za čas od zakonite prerazporeditve k novemu delodajalcu (na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe) ne more uspešno vtoževati domnevno premalo obračunane plačane plače od tožene stranke - svojega prejšnjega delodajalca za čas zaposlitve pri novem delodajalcu.
ZFPPod člen 32, 32/1, 34, 34/5, 32, 32/1, 34, 34/5.
izbris iz sodnega registra
Oseba, ki vloži ugovor zoper sklep o začetku izbrisa, pa je ta zavrnjen, pridobi pravico do vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu, vendar pa v pritožbi ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prehod terjatve ali obveznosti
V trenutku prenehanja prvotnega dolžnika z izbrisom iz sodnega registra, sklep o izvršbi ni bil pravnomočen. In ker to ni bil, upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper prvotnega dolžnika, tako da nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika - družbenika izbrisane družbe - čeprav pravnega naslednika prvotnega dolžnika, ni mogoče dovoliti.
URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
prekinitev postopka
Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.
Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.
nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.
2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali gre pri stanovanju za skupno ali posebno premoženje, upoštevati celoto vseh razmerij med toženko in njenim pokojnim partnerjem in način ustvarjanja vsega njunega premoženja.
Logični in prepričljivi so zaključki sodišča prve stopnje, da je pokojni B. zadržal del kupnine za nepremičnine svoje matere, vendar je obenem ugotovilo, da je le del porabil sam in sicer za skupne namene.
ZN člen 3, 3. ZIZ člen 23, 53, 53/2, 61, 61/1, 23, 53, 53/2, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis kot javna listina - obrazložen ugovor
Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.
Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.