• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK sklep II Cpg 207/2006
    7.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003589
    ZIZ člen 288, 288/1, 288, 288/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 42, 42/2, 39, 42, 42/2.
    rubež - neuspešen rubež - stroški izvršitelja
    Po določilih 1. odst. 288. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

     
  • 122.
    VDSS sodba Psp 820/2005
    7.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0004641
    ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZOR člen 376.
    zastaranje - odškodninska odgovornost zavoda
    Odškodninska terjatev za škodo, ki naj bi jo povzročil toženec z zavlačevanjem postopka pri priznanju nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zastarala, saj je tožnica za vse okoliščine, ki so bile relevantne za ugotovitev škode in povzročitelja škode, izvedela že več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
  • 123.
    VSK sklep II Cpg 218/2006
    7.12.2006
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003592
    ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1.
    začetek postopka prisilne poravnave - izvršba v poplačilo terjatve
    Po določilu 1. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa to velja le za tiste terjatve, ki so že obstajale v začetku postopka prisilne poravnave. Za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, to določilo ne velja.

     
  • 124.
    VSK sklep I Cpg 152/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003596
    ZPP člen 343, 343.
    nedovoljena pritožba
    Druga tožena stranka se je pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, o prejšnji pritožbi druge tožene stranke zoper to sodbo pa je že odločalo Višje sodišče v Kopru s svojo odločbo. To pomeni, da taka pritožba druge tožene stranke ni dovoljena.

     
  • 125.
    VSK sklep II Cpg 162/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02695
     
    vročanje pravni osebi
    V obravnavanem primeru je šlo za vročanje pisanja dolžniku, ki je pravna oseba in za katero velja 133. čl. ZPP, ki določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu.

     
  • 126.
    VDS sodba Pdp 1112/2006
    7.12.2006
    delovno pravo
    VDS0004440
    ZOR člen 154. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
    plača - prerazporeditev delavca
    Tožnik za čas od zakonite prerazporeditve k novemu delodajalcu (na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe) ne more uspešno vtoževati domnevno premalo obračunane plačane plače od tožene stranke - svojega prejšnjega delodajalca za čas zaposlitve pri novem delodajalcu.

     
  • 127.
    VSK sklep I Cpg 175/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003595
    ZPP člen 81, 81.
    ugovor aktivne legitimacije - dokazno breme
    Če tožena stranka potem, ko je pravda začela teči, zatrjuje, da tožeča stranka ne obstoja (več), mora to dokazati tožena stranka in sodišče prve stopnje ne more nalagati tožeči stranki, da neprestano tekom pravde dokazuje svoj obstoj.

     
  • 128.
    VSL sodba I Cpg 700/2006
    7.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06519
    ZOR člen 28, 28/1, 28, 28/1. ZPP člen 239, 239.
    predložitev dokazne listine s strani priče - izjava volje - sklenitev pogodbe
    Obseg izvedbe dokaza z zaslišanjem priče je omejen na izpoved o dejstvih, v dokazovanje katerih je ta dokazni predlog predlagala stranka. Dokazno vrednost ima torej izpoved priče kot taka, v okviru katere mora priča pojasniti tudi od kod so ji te informacije poznane (2. odstavek 239. člena ZPP). To pa ne pomeni, da ima priča procesni položaj v katerem lahko svoje trditve v izpovedi utemeljuje z drugimi dokaznimi sredstvi. Predlaganje dokazov, s katerimi si lahko potrjuje ali prereka verodostojnost izpovedi priče, je pridržano zgolj stranki. To velja tudi v primeru, ko je bila v postopku zaslišana priča, ki je bila hkrati pooblaščenec same stranke. Dokler je sodišče izvajalo dokaz z zaslišanjem takšne priče, njenih trditev in predlogov ni mogoče obravnavati kot da bi jih podajala sama stranka.

    Pritožbeno sodišče se s takšnimi pritožbenimi očitki ne strinja: Če se tožena stranka sklicuje na pogodbeno podlago, ki izključuje zahtevke tožeče stranke, bi morala dokazati, da je bila s strani tožeče stranke podana izjava volje za sklenitev tovrstne pogodbe izrecno ali na način, iz katerega se da zanesljivo sklepati na obstoj takšne volje na strani tožeče stranke (1. odstavek 28. člena ZOR). Dopis tožene stranke z dne 17.7.1998 je enostranska listina. Nereagiranje tožeče stranke v smislu izrecne potrditve tovrstnega dogovora ni mogoče smatrati kot potrditve tega dogovora (1. odstavek 42. člena ZOR).

     
  • 129.
    VSK sklep I Cpg 234/2006
    7.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03032
    ZGD člen 504, 505, 526, 526/1, 504, 505, 526, 526/1. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - enoosebna družba - vpisovanje sklepov v knjigo sklepov
    Ubeseditev 1. odst. 526. čl. ZGD-1 je res takšna, da bi napeljevala na zaključek, da mora ustanovitelj (družbenik) enoosebne družbe sam fizično izvršiti vpis svojega sklepa v knjigo sklepov, vendar pa je pritožbeno sodišče mnenja, da z razlago po namenu določbe ni mogoče priti do takšnega zaključka. Gre za to, da družbenik sprejema odločitve, ki so pomembne za družbo in njeno poslovanje, po sprejemu odločitve (sklepa) pa mora zagotoviti njegov vpis v knjigo sklepov, kar stori tako, da ga posreduje družbi (poslovodji) z naročilom, da izvršbi vpis.

     
  • 130.
    VSK sodba Kp 385/2006
    6.12.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0004703
    ZKP člen 83, 148, 340, 340/4, 371, 371/1-8.
    nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
    1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.

    2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
  • 131.
    VSL sklep I Cp 5995/2006
    6.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL51267
    URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
    prekinitev postopka
    Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.

     
  • 132.
    VSL sklep I Kp 1437/2006
    6.12.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL0023063
    ZKP člen 517, 517. MKTOO člen 3, 3/1, 3/1-d, 7.
    izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
    Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.

     
  • 133.
    VSK sodba I Cp 548/2005
    5.12.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004071
    ZOR člen 66. OZ člen 1060. ZPP člen 337, 337/1.
    simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel
    Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
  • 134.
    VSM sodba I Cp 364/06
    5.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20493
    ZOR člen 60, 365, 366, 374, 451, 60, 365, 366, 374, 451.
    zastaranje terjatve - odpoved zastaranju - pristop k dolgu - oderuška pogodba
    Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.

     
  • 135.
    VSK sodba in sklep I Cp 1215/2005
    5.12.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK03040
    ZOR člen 103, 104, 371, 103, 104, 371. ZKZ člen 22, 22. ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ničnost prodajne pogodbe - zastaranje - ugotovitvena sodba
    Za dopustnost vmesne ugotovitvene tožbe pa morajo biti izpolnjene predpostavke spornosti in prejudicialnosti.

     
  • 136.
    VSK sklep Kp 604/2006
    5.12.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSK02339
    ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
    podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
    Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.

     
  • 137.
    VSK sklep I Cp 1597/05
    5.12.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03160
    ZLNDL člen 5, 5.
    predlog za vpis lastninske pravice – pravica uporabe
    Samo dejstvo, da je bila predlagateljica vpisana le kot imetnica pravice brezplačnega uživanja in posesti ne pomeni, da ni imela pravice uporabe.

     
  • 138.
    VSK sklep II Cp 1275/2006
    5.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02720
    ZN člen 3, 3. ZIZ člen 23, 53, 53/2, 61, 61/1, 23, 53, 53/2, 61, 61/1.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis kot javna listina - obrazložen ugovor
    Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

     
  • 139.
    VSK sodba I Cp 565/2005
    5.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003471
    OZ člen 83, 83.
    poškodba pri potapljanju - odgovornost organizatorja potapljanja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
    Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.

     
  • 140.
    VSK sklep I Cp 1247/2005
    5.12.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03095
    ZZK-1 člen 161, 161.
    zaznamba nepravnomočnosti sklepa
    V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>