O kršitvi pogodbene obveznosti pa je pojmovno mogoče govoriti samo v primeru, da gre za ravnanje pogodbenika potem, ko je stopil v pogodbeno zavezo in je s tem na njegovi strani nastala obveznost izpolnitve pogodbe.
Pravna podlaga iz 137. člena ZOR je lahko podana samo pod predpostavko, da je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve, ki je bila pred tem sicer mogoča. Gre torej za naknadno nastalo dejansko oviro, ki onemogoča izpolnitev ene stranke. Kadar pa gre za pogojno pogodbeno obveznost, lahko pride le do naknadne nemožnosti uresničitve pogoja, ki pa ima za posledico ničnost pogodbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZOR.
Dopustnost pogodbenega določila o prevzemu tveganja izpolnitve pogoja, ki omogoča izpolnitev nasprotne stranke je potrebno obravnavati tudi v luči splošnih načel obligacijskega prava. To pa pomeni, da mora obstajati vsaj neka stopnja verjetnosti, da bo pogodbena stranka, ki je prevzela tveganje, v posledici svoje izpolnitve od nasprotne stranke lahko prejela nasprotno dajatev.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZGD člen 395, 456, 395, 456. ZPP člen 337, 337.
izbris družbe - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede aktivne legitimacije tožeče stranke ugotovilo, da je bila tožnica ustanoviteljica in edina družbenica družbe E. d.o.o. - posojilodajalke. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zakonu o finančnem poslovanju podjetij s sklepom z dne 01.10.2001 (spis Okrožnega sodišča v Mariboru Rg 1/4492). Takšno dejansko stanje pritožnika ne izpodbijata, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so na tožnico, kot na singularno naslednico, po izbrisu družbe prešle nanjo tudi terjatve te družbe. ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (čl. 394 - 398 takrat veljavnega ZGD ) sicer nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne more pomeniti, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne bi delilo med delničarje oz. družbenike. To stališče ima oporo v 395. čl. ZGD oz. v 456. čl. ZGD za družbe z omejeno odgovornostjo. Izbris (prenehanje) družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z ZGD pod določilu I. odst. 37. čl. ZFPPod ni pogojen z predhodnim dogovorom delničarjev o delitvi premoženja (IV. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. ZGD), zato ne more biti aktivna legitimacija tožnika v predmetnem sporu odvisna od kakršnegakoli dogovora med družbeniki.
Odškodninska terjatev za škodo, ki naj bi jo povzročil toženec z zavlačevanjem postopka pri priznanju nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zastarala, saj je tožnica za vse okoliščine, ki so bile relevantne za ugotovitev škode in povzročitelja škode, izvedela že več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
Pogodba o leasingu je mešana pogodba, ki ima sestavine in lastnosti tudi zakupne pogodbe. Obligacijski zakonik (OZ) te pogodbe ne ureja, čeprav jo naš pravni red pozna. Leasing predstavlja posebno obliko zakupa, ki mora biti urejen s pogodbo. Zato so pravna podlaga za odločanje o tem zahtevku pogodba o leasingu, splošni pogoji, ki so sestavni del te pogodbe, določbe OZ, ki urejajo zakupno pogodbo(OZ 587 in nadaljnji), in pravila, ki urejajo prodajo na obroke (OZ čl. 522) in pa splošne določbe OZ, ki urejajo dvostranske pogodbe. V okviru te pravne podlage je bilo sodišče prve stopnje dolžno ugotavljati pravno relevantna dejstva. Ker pa tožeča stranka očita toženi stranki, da je prekršila pogodbena določila in je zato odškodninsko odgovorna, pa pridejo v upoštev tudi določbe OZ, ki urejajo odškodninsko odgovornost.
V obravnavanem primeru je šlo za vročanje pisanja dolžniku, ki je pravna oseba in za katero velja 133. čl. ZPP, ki določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Druga tožena stranka se je pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, o prejšnji pritožbi druge tožene stranke zoper to sodbo pa je že odločalo Višje sodišče v Kopru s svojo odločbo. To pomeni, da taka pritožba druge tožene stranke ni dovoljena.
ZIZ člen 288, 288/1, 288, 288/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 42, 42/2, 39, 42, 42/2.
rubež - neuspešen rubež - stroški izvršitelja
Po določilih 1. odst. 288. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
imenovanje upniškega odbora - sprememba upniškega odbora
Ker je pritožnik terjatve prijavil po izteku roka za prijavo terjatev, je njegovo prijavo terjatev sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL. S tem je bilo odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu, saj za to ni izkazal pravnega interesa. V procesnem smislu ga torej ni več mogoče obravnavati kot upnika v tem postopku, izmed katerih je imenovan upniški odbor.
nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.
2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.
URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
prekinitev postopka
Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.
simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel
Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK02339
ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.
ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2, 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.
Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.