• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK sklep II Cpg 196/2006
    7.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003584
    ZIZ člen 31, 34, 141, 31, 34, 141.
    ustavitev postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - seznam premoženja
    Ker je v obravnavanem primeru upnik podal predlog pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi, je povzročil stanje, da se izvršilni postopek ni končal.

     
  • 122.
    VSK sklep I Cpg 214/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003590
    ZGD člen 324, 324/4, 324, 324/4.
    spor majhne vrednosti - napoved pritožbe
    Ko je pritožbeno sodišče s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, da se napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo šteje za umaknjeno, je bilo dolžno sodišče prve stopnje izdati sodbo z obrazložitvijo po 4. odst. 324. čl. ZPP.

     
  • 123.
    VSK sklep I Cpg 175/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003595
    ZPP člen 81, 81.
    ugovor aktivne legitimacije - dokazno breme
    Če tožena stranka potem, ko je pravda začela teči, zatrjuje, da tožeča stranka ne obstoja (več), mora to dokazati tožena stranka in sodišče prve stopnje ne more nalagati tožeči stranki, da neprestano tekom pravde dokazuje svoj obstoj.

     
  • 124.
    VSK sklep I Cpg 152/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003596
    ZPP člen 343, 343.
    nedovoljena pritožba
    Druga tožena stranka se je pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, o prejšnji pritožbi druge tožene stranke zoper to sodbo pa je že odločalo Višje sodišče v Kopru s svojo odločbo. To pomeni, da taka pritožba druge tožene stranke ni dovoljena.

     
  • 125.
    VSL sodba I Cpg 774/2005
    7.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06821
    ZOR člen 580, 580/1, 580/2, 580, 580/1, 580/2.
    zakup
    Trditve tožene stranke, da tožeča stranka ni (bila) lastnik spornih poslovnih prostorov (česar tožeča stranka niti ni trdila) niti uporabnik teh, niso odločilne za predmetni spor, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Pogodba o zakupu (najemu), je namreč obligacijski pravni posel, v katerem nastajajo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Razmerje tožeče stranke do tretjih glede predmeta najema na pogodbene obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ne vpliva. Le kadar bi si kdo tretji lastil na zakupljeni stvari ali na nekem njenem delu kakšno pravico in bi se s svojo zahtevo obrnil na zakupnika, kot tudi, če bi samovoljno vzel stvar zakupniku (1. odst. 580. čl. ZOR), bi to lahko vplivalo na sporno najemno razmerje.

     
  • 126.
    VDSS sodba Psp 820/2005
    7.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0004641
    ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZOR člen 376.
    zastaranje - odškodninska odgovornost zavoda
    Odškodninska terjatev za škodo, ki naj bi jo povzročil toženec z zavlačevanjem postopka pri priznanju nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zastarala, saj je tožnica za vse okoliščine, ki so bile relevantne za ugotovitev škode in povzročitelja škode, izvedela že več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
  • 127.
    VDS sodba Psp 601/2005
    7.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03992
    ZPIZ člen 276, 276/2, 276, 276/2. ZUP člen 265, 265/2, 269, 269/2, 265, 265/2, 269, 269/2.
    odškodnina - izredno pravno sredstvo - razveljavitev
    Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice (2. odstavek 269. člena ZUP/86). Sprememba odločbe pa ima učinek samo za naprej (3. odstavek 265. člena ZUP/86). Toženec zato tudi v primeru, da bi ugotovil, da je bilo ob izdaji odločbe z dne 18.11.1999 zmotno uporabljeno materialno pravo, v odločbo ne bi smel poseči na način, kot to zahteva tožnik, t.j. da se mu izplača razlika v pokojnini tudi za obdobje pred 1.11.1999, t.j. za nazaj.

    Določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 predstavlja pravno podlago za dosojanje odškodnine v višini zamudnih obresti v rednem upravnem postopku, torej le v primeru, da je bil na podlagi sodne odločbe ali z odločbo organa druge stopnje določen višji znesek denarne dajatve na podlagi priznane pravice, organ prve stopnje pa ni izdal pravilne odločbe in razlogi za nepravilno odločbo niso bili na strani zavarovanca, ne pa v primeru, ko je bilo pravilno odločeno šele v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

     
  • 128.
    VSK sklep II Cpg 162/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02695
     
    vročanje pravni osebi
    V obravnavanem primeru je šlo za vročanje pisanja dolžniku, ki je pravna oseba in za katero velja 133. čl. ZPP, ki določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu.

     
  • 129.
    VSC sodba Cp 371/2006
    7.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSC01368
    ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZGD člen 395, 456, 395, 456. ZPP člen 337, 337.
    izbris družbe - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor zastaranja
    Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede aktivne legitimacije tožeče stranke ugotovilo, da je bila tožnica ustanoviteljica in edina družbenica družbe E. d.o.o. - posojilodajalke. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zakonu o finančnem poslovanju podjetij s sklepom z dne 01.10.2001 (spis Okrožnega sodišča v Mariboru Rg 1/4492). Takšno dejansko stanje pritožnika ne izpodbijata, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so na tožnico, kot na singularno naslednico, po izbrisu družbe prešle nanjo tudi terjatve te družbe. ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (čl. 394 - 398 takrat veljavnega ZGD ) sicer nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne more pomeniti, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne bi delilo med delničarje oz. družbenike. To stališče ima oporo v 395. čl. ZGD oz. v 456. čl. ZGD za družbe z omejeno odgovornostjo. Izbris (prenehanje) družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z ZGD pod določilu I. odst. 37. čl. ZFPPod ni pogojen z predhodnim dogovorom delničarjev o delitvi premoženja (IV. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. ZGD), zato ne more biti aktivna legitimacija tožnika v predmetnem sporu odvisna od kakršnegakoli dogovora med družbeniki.

     
  • 130.
    VSL sklep I Cp 5995/2006
    6.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL51267
    URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
    prekinitev postopka
    Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.

     
  • 131.
    VSK sodba Kp 385/2006
    6.12.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0004703
    ZKP člen 83, 148, 340, 340/4, 371, 371/1-8.
    nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
    1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.

    2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
  • 132.
    VSL sklep I Kp 1437/2006
    6.12.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL0023063
    ZKP člen 517, 517. MKTOO člen 3, 3/1, 3/1-d, 7.
    izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
    Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.

     
  • 133.
    VSK sodba I Cp 565/2005
    5.12.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003471
    OZ člen 83, 83.
    poškodba pri potapljanju - odgovornost organizatorja potapljanja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
    Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.

     
  • 134.
    VSK sklep I Cp 1597/05
    5.12.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03160
    ZLNDL člen 5, 5.
    predlog za vpis lastninske pravice – pravica uporabe
    Samo dejstvo, da je bila predlagateljica vpisana le kot imetnica pravice brezplačnega uživanja in posesti ne pomeni, da ni imela pravice uporabe.

     
  • 135.
    VSK sodba in sklep I Cp 1215/2005
    5.12.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK03040
    ZOR člen 103, 104, 371, 103, 104, 371. ZKZ člen 22, 22. ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ničnost prodajne pogodbe - zastaranje - ugotovitvena sodba
    Za dopustnost vmesne ugotovitvene tožbe pa morajo biti izpolnjene predpostavke spornosti in prejudicialnosti.

     
  • 136.
    VSK sklep I Cp 1204/2006
    5.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003488
    ZPP člen 168, 170, 168, 170.
    postavitev pooblaščenca - plačilo stroškov
    Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.

     
  • 137.
    VSK sodba I Cp 1121/2005
    5.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02387
    ZSpo člen 34, 34. OZ člen 12, 13, 73, 73/1, 73/2, 12, 13, 73, 73/1, 73/2.
    zastopanje brez pooblastila - neodobritev neupravičeno zastopanega - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik posamezni - zasebni športni delavec
    Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Zasebnega športnega delavca ni mogoče enačiti s samostojnim podjetnikom posameznikom.

     
  • 138.
    VSK sodba I Cp 618/2005
    5.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004067
    ZPP člen 8. ZOR člen 200, 203.
    presoja dokazov skladno z 8. čl. ZPP – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje škode z izvedencem
    1. Sodišče prve stopnje je temeljito in natančno analiziralo tako izpovedbe prič kot tudi izpovedbe pravdnih strank ter druge izvedene dokaze, opravilo je tudi presojo vseh dokazov skupaj ter je na podlagi uspeha celotnega postopka sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi.

    2. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode pravilno oprlo na ugotovitve – izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. J.T. Tega mnenja tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretiziralo izpodbijala.
  • 139.
    VSK sklep I Cp 548/2005
    5.12.2006
    SODNE TAKSE
    VSK0004064
    ZST člen 7, 7/4, 7/7. tar. št. 1 ZST.
    določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk
    V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk.
  • 140.
    VSM sodba I Cp 364/06
    5.12.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20493
    ZOR člen 60, 365, 366, 374, 451, 60, 365, 366, 374, 451.
    zastaranje terjatve - odpoved zastaranju - pristop k dolgu - oderuška pogodba
    Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>