• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK sklep I Cpg 152/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo
    VSK0003596
    ZPP člen 343, 343.
    nedovoljena pritožba
    Druga tožena stranka se je pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, o prejšnji pritožbi druge tožene stranke zoper to sodbo pa je že odločalo Višje sodišče v Kopru s svojo odločbo. To pomeni, da taka pritožba druge tožene stranke ni dovoljena.

     
  • 122.
    VSC sklep Cp 1804/2006
    7.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01335
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Zatrjevanje, da je bila nepremičnina kupljena s sredstvi skupnega premoženja, pomeni zatrjevanje originarnega načina pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki v zemljiški knjigi omogoča zaznambo spora.

     
  • 123.
    VSK sodba in sklep I Cpg 105/2006
    7.12.2006
    civilno procesno pravo - sodne takse
    VSK02020
    ZST člen 13, 13/2, 14, 13, 13/2, 14. ZPP člen 311, 311. ZGD-1 člen 503, 503.
    uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - dajatvena sodba - odlog plačila - obročno plačilo sodnih taks
    Družbeniška tožba po ZGD-F pravno ni bila urejena, omenja pa jo pravna teorija. Pravni teoretiki menijo, da je uporaba take tožbe dopustna, vendar pa enotno zagovarjajo stališče, da je ta tožba le pomožno sredstvo posameznega družbenika oziroma izjemno ter subsidiarno, ki ga je mogoče uveljaviti šele, ko je družbenik izčrpal vsa redna sredstva.

     
  • 124.
    VDS sodba Pdp 1122/2005
    7.12.2006
    delovno pravo
    VDS0004196
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
    Tožena stranka ni zakonito sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom za isto delo, saj ni šlo začasno povečan obseg dela, ampak za večje število naročil, ki jih je bilo potrebno izpolnjevati daljše časovno obdobje od obdobja, za katerega so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene. Iz tega razloga se tožnikova zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

     
  • 125.
    VSC sklep Cp 1874/2006
    7.12.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01333
    ZPP člen 411, 411/1, 411, 411/1.
    začasna odredba - varstvo otroka
    Pri izdaji začasne odredbe o varstvu otroka je potrebno upoštevati izključno otrokove koristi. Pri tem je potrebno upoštevati, da je lahko začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji otrok le nujen ukrep, ki ga je potrebno izreči takrat, ko se pokaže, da koristi otroka terjajo nujno ukrepanje že tekom postopka, to pa je takrat, če se ugotovi, da bi s to začasno odredbo otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali da je prišlo do nasilja, da torej iz ogroženosti otroka izhaja nujnost, da se vprašanje varstva in vzgoje uredi še pred nastalo odločitvijo o sporu. Zato je sodišče pri odločanju dolžno ugotavljati največje koristi otroka, po drugi strani pa nujnost takšnega ukrepa. Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče lahko izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Res je, da je sodišče dolžno te okoliščine upoštevati tudi po uradni dolžnosti, vendar pa je vendarle vezano tudi na trditveno podlago predlagatelja, v tem primeru tožnika.

     
  • 126.
    VSM sodba I Kp 331/05
    7.12.2006
    kazensko procesno pravo
    VSM20499
    ZTVCP člen 38, 38/1, 38, 38/1. KZ člen 50, 122, 124, 124/3, 145, 145/1, 154/2, 177, 325, 325/1, 325/2, 50, 122, 124, 124/3, 145, 145/1, 154/2, 177, 325, 325/1, 325/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 378, 378/4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 378, 378/4.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pogojna obsodba - javna seja - nenavzočnost državnega tožilca
    Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno.

    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.

     
  • 127.
    VSL sodba in sklep I Cpg 565/2005
    7.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06523
    ZOR člen 47, 61, 61/2, 65, 74, 74/1, 75, 75/2, 137, 137/1, 47, 61, 61/2, 65, 74, 74/1, 75, 75/2, 137, 137/1.
    pogodbena odškodninska odgovornost - protipogodbeno ravnanje - nemožnost izpolnitve - pogoj - bistvena zmota - prevara - tvegane pogodbe
    O kršitvi pogodbene obveznosti pa je pojmovno mogoče govoriti samo v primeru, da gre za ravnanje pogodbenika potem, ko je stopil v pogodbeno zavezo in je s tem na njegovi strani nastala obveznost izpolnitve pogodbe.

    Pravna podlaga iz 137. člena ZOR je lahko podana samo pod predpostavko, da je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve, ki je bila pred tem sicer mogoča. Gre torej za naknadno nastalo dejansko oviro, ki onemogoča izpolnitev ene stranke. Kadar pa gre za pogojno pogodbeno obveznost, lahko pride le do naknadne nemožnosti uresničitve pogoja, ki pa ima za posledico ničnost pogodbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZOR.

    Dopustnost pogodbenega določila o prevzemu tveganja izpolnitve pogoja, ki omogoča izpolnitev nasprotne stranke je potrebno obravnavati tudi v luči splošnih načel obligacijskega prava. To pa pomeni, da mora obstajati vsaj neka stopnja verjetnosti, da bo pogodbena stranka, ki je prevzela tveganje, v posledici svoje izpolnitve od nasprotne stranke lahko prejela nasprotno dajatev.

     
  • 128.
    VSK sklep II Cpg 218/2006
    7.12.2006
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003592
    ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1.
    začetek postopka prisilne poravnave - izvršba v poplačilo terjatve
    Po določilu 1. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa to velja le za tiste terjatve, ki so že obstajale v začetku postopka prisilne poravnave. Za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, to določilo ne velja.

     
  • 129.
    VSL sodba I Cpg 774/2005
    7.12.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06821
    ZOR člen 580, 580/1, 580/2, 580, 580/1, 580/2.
    zakup
    Trditve tožene stranke, da tožeča stranka ni (bila) lastnik spornih poslovnih prostorov (česar tožeča stranka niti ni trdila) niti uporabnik teh, niso odločilne za predmetni spor, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Pogodba o zakupu (najemu), je namreč obligacijski pravni posel, v katerem nastajajo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Razmerje tožeče stranke do tretjih glede predmeta najema na pogodbene obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ne vpliva. Le kadar bi si kdo tretji lastil na zakupljeni stvari ali na nekem njenem delu kakšno pravico in bi se s svojo zahtevo obrnil na zakupnika, kot tudi, če bi samovoljno vzel stvar zakupniku (1. odst. 580. čl. ZOR), bi to lahko vplivalo na sporno najemno razmerje.

     
  • 130.
    VSL sklep I Kp 1437/2006
    6.12.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL0023063
    ZKP člen 517, 517. MKTOO člen 3, 3/1, 3/1-d, 7.
    izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
    Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.

     
  • 131.
    VSL sklep I Cp 5995/2006
    6.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL51267
    URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
    prekinitev postopka
    Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.

     
  • 132.
    VSK sodba Kp 385/2006
    6.12.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0004703
    ZKP člen 83, 148, 340, 340/4, 371, 371/1-8.
    nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
    1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.

    2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
  • 133.
    VSK sklep I Cp 1597/05
    5.12.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03160
    ZLNDL člen 5, 5.
    predlog za vpis lastninske pravice – pravica uporabe
    Samo dejstvo, da je bila predlagateljica vpisana le kot imetnica pravice brezplačnega uživanja in posesti ne pomeni, da ni imela pravice uporabe.

     
  • 134.
    VSK sklep I Cp 1884/2005
    5.12.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK0003487
    ZD člen 46, 48, 46, 48.
    vračunavanje dednega deleža
    Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.

     
  • 135.
    VSK sklep I Cp 1417/2006
    5.12.2006
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK02729
    ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
    Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

     
  • 136.
    VSK sklep I Cp 548/2005
    5.12.2006
    SODNE TAKSE
    VSK0004064
    ZST člen 7, 7/4, 7/7. tar. št. 1 ZST.
    določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk
    V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk.
  • 137.
    VSK sklep Kp 604/2006
    5.12.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSK02339
    ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
    podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
    Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.

     
  • 138.
    VSK sodba I Cp 548/2005
    5.12.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004071
    ZOR člen 66. OZ člen 1060. ZPP člen 337, 337/1.
    simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel
    Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
  • 139.
    VSK sodba I Cp 618/2005
    5.12.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004067
    ZPP člen 8. ZOR člen 200, 203.
    presoja dokazov skladno z 8. čl. ZPP – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje škode z izvedencem
    1. Sodišče prve stopnje je temeljito in natančno analiziralo tako izpovedbe prič kot tudi izpovedbe pravdnih strank ter druge izvedene dokaze, opravilo je tudi presojo vseh dokazov skupaj ter je na podlagi uspeha celotnega postopka sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi.

    2. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode pravilno oprlo na ugotovitve – izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. J.T. Tega mnenja tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretiziralo izpodbijala.
  • 140.
    VSK sodba in sklep I Cp 1215/2005
    5.12.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK03040
    ZOR člen 103, 104, 371, 103, 104, 371. ZKZ člen 22, 22. ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ničnost prodajne pogodbe - zastaranje - ugotovitvena sodba
    Za dopustnost vmesne ugotovitvene tožbe pa morajo biti izpolnjene predpostavke spornosti in prejudicialnosti.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>