O kršitvi pogodbene obveznosti pa je pojmovno mogoče govoriti samo v primeru, da gre za ravnanje pogodbenika potem, ko je stopil v pogodbeno zavezo in je s tem na njegovi strani nastala obveznost izpolnitve pogodbe.
Pravna podlaga iz 137. člena ZOR je lahko podana samo pod predpostavko, da je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve, ki je bila pred tem sicer mogoča. Gre torej za naknadno nastalo dejansko oviro, ki onemogoča izpolnitev ene stranke. Kadar pa gre za pogojno pogodbeno obveznost, lahko pride le do naknadne nemožnosti uresničitve pogoja, ki pa ima za posledico ničnost pogodbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZOR.
Dopustnost pogodbenega določila o prevzemu tveganja izpolnitve pogoja, ki omogoča izpolnitev nasprotne stranke je potrebno obravnavati tudi v luči splošnih načel obligacijskega prava. To pa pomeni, da mora obstajati vsaj neka stopnja verjetnosti, da bo pogodbena stranka, ki je prevzela tveganje, v posledici svoje izpolnitve od nasprotne stranke lahko prejela nasprotno dajatev.
Ko je pritožbeno sodišče s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, da se napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo šteje za umaknjeno, je bilo dolžno sodišče prve stopnje izdati sodbo z obrazložitvijo po 4. odst. 324. čl. ZPP.
Odškodninska terjatev za škodo, ki naj bi jo povzročil toženec z zavlačevanjem postopka pri priznanju nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zastarala, saj je tožnica za vse okoliščine, ki so bile relevantne za ugotovitev škode in povzročitelja škode, izvedela že več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS03992
ZPIZ člen 276, 276/2, 276, 276/2. ZUP člen 265, 265/2, 269, 269/2, 265, 265/2, 269, 269/2.
odškodnina - izredno pravno sredstvo - razveljavitev
Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice (2. odstavek 269. člena ZUP/86). Sprememba odločbe pa ima učinek samo za naprej (3. odstavek 265. člena ZUP/86). Toženec zato tudi v primeru, da bi ugotovil, da je bilo ob izdaji odločbe z dne 18.11.1999 zmotno uporabljeno materialno pravo, v odločbo ne bi smel poseči na način, kot to zahteva tožnik, t.j. da se mu izplača razlika v pokojnini tudi za obdobje pred 1.11.1999, t.j. za nazaj.
Določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 predstavlja pravno podlago za dosojanje odškodnine v višini zamudnih obresti v rednem upravnem postopku, torej le v primeru, da je bil na podlagi sodne odločbe ali z odločbo organa druge stopnje določen višji znesek denarne dajatve na podlagi priznane pravice, organ prve stopnje pa ni izdal pravilne odločbe in razlogi za nepravilno odločbo niso bili na strani zavarovanca, ne pa v primeru, ko je bilo pravilno odločeno šele v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
predložitev dokazne listine s strani priče - izjava volje - sklenitev pogodbe
Obseg izvedbe dokaza z zaslišanjem priče je omejen na izpoved o dejstvih, v dokazovanje katerih je ta dokazni predlog predlagala stranka. Dokazno vrednost ima torej izpoved priče kot taka, v okviru katere mora priča pojasniti tudi od kod so ji te informacije poznane (2. odstavek 239. člena ZPP). To pa ne pomeni, da ima priča procesni položaj v katerem lahko svoje trditve v izpovedi utemeljuje z drugimi dokaznimi sredstvi. Predlaganje dokazov, s katerimi si lahko potrjuje ali prereka verodostojnost izpovedi priče, je pridržano zgolj stranki. To velja tudi v primeru, ko je bila v postopku zaslišana priča, ki je bila hkrati pooblaščenec same stranke. Dokler je sodišče izvajalo dokaz z zaslišanjem takšne priče, njenih trditev in predlogov ni mogoče obravnavati kot da bi jih podajala sama stranka.
Pritožbeno sodišče se s takšnimi pritožbenimi očitki ne strinja: Če se tožena stranka sklicuje na pogodbeno podlago, ki izključuje zahtevke tožeče stranke, bi morala dokazati, da je bila s strani tožeče stranke podana izjava volje za sklenitev tovrstne pogodbe izrecno ali na način, iz katerega se da zanesljivo sklepati na obstoj takšne volje na strani tožeče stranke (1. odstavek 28. člena ZOR). Dopis tožene stranke z dne 17.7.1998 je enostranska listina. Nereagiranje tožeče stranke v smislu izrecne potrditve tovrstnega dogovora ni mogoče smatrati kot potrditve tega dogovora (1. odstavek 42. člena ZOR).
ZGD člen 504, 505, 526, 526/1, 504, 505, 526, 526/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba - enoosebna družba - vpisovanje sklepov v knjigo sklepov
Ubeseditev 1. odst. 526. čl. ZGD-1 je res takšna, da bi napeljevala na zaključek, da mora ustanovitelj (družbenik) enoosebne družbe sam fizično izvršiti vpis svojega sklepa v knjigo sklepov, vendar pa je pritožbeno sodišče mnenja, da z razlago po namenu določbe ni mogoče priti do takšnega zaključka. Gre za to, da družbenik sprejema odločitve, ki so pomembne za družbo in njeno poslovanje, po sprejemu odločitve (sklepa) pa mora zagotoviti njegov vpis v knjigo sklepov, kar stori tako, da ga posreduje družbi (poslovodji) z naročilom, da izvršbi vpis.
ZST člen 13, 13/2, 14, 13, 13/2, 14. ZPP člen 311, 311. ZGD-1 člen 503, 503.
uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - dajatvena sodba - odlog plačila - obročno plačilo sodnih taks
Družbeniška tožba po ZGD-F pravno ni bila urejena, omenja pa jo pravna teorija. Pravni teoretiki menijo, da je uporaba take tožbe dopustna, vendar pa enotno zagovarjajo stališče, da je ta tožba le pomožno sredstvo posameznega družbenika oziroma izjemno ter subsidiarno, ki ga je mogoče uveljaviti šele, ko je družbenik izčrpal vsa redna sredstva.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni zakonito sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom za isto delo, saj ni šlo začasno povečan obseg dela, ampak za večje število naročil, ki jih je bilo potrebno izpolnjevati daljše časovno obdobje od obdobja, za katerega so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene. Iz tega razloga se tožnikova zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pogojna obsodba - javna seja - nenavzočnost državnega tožilca
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.
URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
prekinitev postopka
Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.
Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.
nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.
2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
ZN člen 3, 3. ZIZ člen 23, 53, 53/2, 61, 61/1, 23, 53, 53/2, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis kot javna listina - obrazložen ugovor
Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk
V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk.
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali gre pri stanovanju za skupno ali posebno premoženje, upoštevati celoto vseh razmerij med toženko in njenim pokojnim partnerjem in način ustvarjanja vsega njunega premoženja.
Logični in prepričljivi so zaključki sodišča prve stopnje, da je pokojni B. zadržal del kupnine za nepremičnine svoje matere, vendar je obenem ugotovilo, da je le del porabil sam in sicer za skupne namene.
V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
presoja dokazov skladno z 8. čl. ZPP – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje škode z izvedencem
1. Sodišče prve stopnje je temeljito in natančno analiziralo tako izpovedbe prič kot tudi izpovedbe pravdnih strank ter druge izvedene dokaze, opravilo je tudi presojo vseh dokazov skupaj ter je na podlagi uspeha celotnega postopka sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi.
2. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode pravilno oprlo na ugotovitve – izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. J.T. Tega mnenja tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretiziralo izpodbijala.
Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.