Druga tožena stranka se je pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, o prejšnji pritožbi druge tožene stranke zoper to sodbo pa je že odločalo Višje sodišče v Kopru s svojo odločbo. To pomeni, da taka pritožba druge tožene stranke ni dovoljena.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pogojna obsodba - javna seja - nenavzočnost državnega tožilca
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.
začetek postopka prisilne poravnave - izvršba v poplačilo terjatve
Po določilu 1. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa to velja le za tiste terjatve, ki so že obstajale v začetku postopka prisilne poravnave. Za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, to določilo ne velja.
imenovanje upniškega odbora - sprememba upniškega odbora
Ker je pritožnik terjatve prijavil po izteku roka za prijavo terjatev, je njegovo prijavo terjatev sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL. S tem je bilo odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu, saj za to ni izkazal pravnega interesa. V procesnem smislu ga torej ni več mogoče obravnavati kot upnika v tem postopku, izmed katerih je imenovan upniški odbor.
stroški rubeža - neuspešen rubež - upravičenost do plačila
Po prejetem obvestilu, da se bo rubež opravil, upnik ni niti zatrjeval, še manj izkazal, da bi podal predlog v smislu 51. čl. Pravilnika, da se z opravo izvršilnih dejanj počaka. Po oceni pritožbenega sodišča je izvršitelj popolnoma upravičen, da se mu odmeri plačilo za neuspešen rubež, saj so bili dejansko razlogi za neuspeh oz. neizvedbo rubeža na strani upnika.
Trditve tožene stranke, da tožeča stranka ni (bila) lastnik spornih poslovnih prostorov (česar tožeča stranka niti ni trdila) niti uporabnik teh, niso odločilne za predmetni spor, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Pogodba o zakupu (najemu), je namreč obligacijski pravni posel, v katerem nastajajo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Razmerje tožeče stranke do tretjih glede predmeta najema na pogodbene obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ne vpliva. Le kadar bi si kdo tretji lastil na zakupljeni stvari ali na nekem njenem delu kakšno pravico in bi se s svojo zahtevo obrnil na zakupnika, kot tudi, če bi samovoljno vzel stvar zakupniku (1. odst. 580. čl. ZOR), bi to lahko vplivalo na sporno najemno razmerje.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZGD člen 395, 456, 395, 456. ZPP člen 337, 337.
izbris družbe - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede aktivne legitimacije tožeče stranke ugotovilo, da je bila tožnica ustanoviteljica in edina družbenica družbe E. d.o.o. - posojilodajalke. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zakonu o finančnem poslovanju podjetij s sklepom z dne 01.10.2001 (spis Okrožnega sodišča v Mariboru Rg 1/4492). Takšno dejansko stanje pritožnika ne izpodbijata, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so na tožnico, kot na singularno naslednico, po izbrisu družbe prešle nanjo tudi terjatve te družbe. ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (čl. 394 - 398 takrat veljavnega ZGD ) sicer nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne more pomeniti, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne bi delilo med delničarje oz. družbenike. To stališče ima oporo v 395. čl. ZGD oz. v 456. čl. ZGD za družbe z omejeno odgovornostjo. Izbris (prenehanje) družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z ZGD pod določilu I. odst. 37. čl. ZFPPod ni pogojen z predhodnim dogovorom delničarjev o delitvi premoženja (IV. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. ZGD), zato ne more biti aktivna legitimacija tožnika v predmetnem sporu odvisna od kakršnegakoli dogovora med družbeniki.
ZST člen 13, 13/2, 14, 13, 13/2, 14. ZPP člen 311, 311. ZGD-1 člen 503, 503.
uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - dajatvena sodba - odlog plačila - obročno plačilo sodnih taks
Družbeniška tožba po ZGD-F pravno ni bila urejena, omenja pa jo pravna teorija. Pravni teoretiki menijo, da je uporaba take tožbe dopustna, vendar pa enotno zagovarjajo stališče, da je ta tožba le pomožno sredstvo posameznega družbenika oziroma izjemno ter subsidiarno, ki ga je mogoče uveljaviti šele, ko je družbenik izčrpal vsa redna sredstva.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni zakonito sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom za isto delo, saj ni šlo začasno povečan obseg dela, ampak za večje število naročil, ki jih je bilo potrebno izpolnjevati daljše časovno obdobje od obdobja, za katerega so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene. Iz tega razloga se tožnikova zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Po določbi 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb je eden od pogojev za transfer, da obsojena oseba mora privoliti v transfer (točka d 1. odstavek 3. člena Konvencije o transferju obsojenih oseb). Določba 7. člena navedene konvencije pa še dodatno določa, da država izreka kazni mora ravnati tako, da oseba, ki da svoje soglasje za transfer po določbi d 1. odstavka 3. člena, to stori prostovoljno, popolnoma zavedajoč se zakonskih posledic, ki iz tega izhajajo.
URS člen 156, 156. ZPP člen 205, 298, 298/4, 365, 205, 298, 298/4, 365.
prekinitev postopka
Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.
nedovoljen dokaz – izločitev uradnega zaznamka iz spisa – zbiranje obvestil od osumljenca – konkretno kaznivo dejanje – konkretna oseba – osredotočeno policijsko preiskovanje – uradno dejanje – hišna preiskava – zapisnik o hišni preiskavi – javna listina – domneva o pravilnosti javne listine
1. Vsebine razgovora T. B. z obt. A. R. ne gre enačiti z zbiranjem obvestil od osumljenca po čl. 148. ZKP. Že iz dikcije „zbiranje obvestil od osumljenca“ izhaja dvoje pogojev, da bi se dejanje policista lahko ocenilo kot takšno uradno dejanje, in sicer, da se zbiranje obvestil nanaša na konkretno kaznivo dejanje in da ta obvestila zbira policija in drugič, da jih zbira od osumljenca, to je konkretno osebo, zoper katero je že osredotočeno policijsko preiskovanje zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.
2. Ob tem je še pojasniti, da je zapisnik o hišni preiskavi javna listina in se zato šteje, da je njegova vsebina točna, pri čemer je možno dokazovati nasprotno. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje nepravilnost in ker obtoženec in imetniki stanovanja že ob podpisu zapisnika niso imeli pripomb na njegovo vsebino, tudi kasnejše navedbe N. R. niso privedle do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz zapisnika o hišni preiskavi.
ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2, 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi.
ZSpo člen 34, 34. OZ člen 12, 13, 73, 73/1, 73/2, 12, 13, 73, 73/1, 73/2.
zastopanje brez pooblastila - neodobritev neupravičeno zastopanega - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik posamezni - zasebni športni delavec
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Zasebnega športnega delavca ni mogoče enačiti s samostojnim podjetnikom posameznikom.
ZN člen 3, 3. ZIZ člen 23, 53, 53/2, 61, 61/1, 23, 53, 53/2, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis kot javna listina - obrazložen ugovor
Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.