Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), ne zadošča, da tožnik dokaže le, da je do prometne nesreče prišlo, ampak tudi, da je do nje prišlo na določeno zatrjevan način. V dokaznem postopku se zato preverjajo tožbene navedbe glede poteka prometne nezgode NE samo s stališča kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, ampak TUDI s stališča, ali je do nje prišlo na točno zatrjevan način. Če so med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča taka razhajanja, da jih ni možno strokovno in razumsko opravičiti, je podan dvom v nastanek prometne nezgode na način kot ga zatrjuje tožnik. Obstoj dogodka, ki pomeni zavarovalni primer, zato ni izkazan s stopnjo prepričanja in je tožbeni zahtevek iz tega razloga zavrniti.
O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
pristojnost - odškodninski spor - delo - v zvezi z delom - zavarovalnica
Za odločanje v odškodninskem sporu med oškodovancem, ki mu je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom in zavarovalnico (delodajalec ni tožen), je pristojno redno sodišče.
Obstoj obveznosti izpolnitve pogodbe ene stranke iz dvostranske pogodbe je odvisen tudi od tega ali druga stranka izpolnjuje oziroma ali je pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, razen če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZPN člen 7, 7. ZPP člen 108, 185, 187, 108, 185, 187. SPZ člen 10, 10.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - razširitev tožbe - sosporništvo
1. Navedba tožeče stranke, da "tožbeni zahtevek razširja na pravne prednike (dediče) S.B., v kolikor to niso že ostale tožene stranke", ni razumljiva in je nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in od tožeče stranke zahtevati, da tako vlogo popravi in dopolni.
2. Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako, kot to velja pri objektivni spremembi tožbe.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz dejstva, ki je nesporno, to je, da so tožene stranke v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnice na sporni nepremičnini, zato vprašanje priposestvovanja za obravnavano zadevo ni pravnorelevantno, temveč je pravnorelevantno vprašanje, ali je taka vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna, kot trdi tožeča stranka.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016, 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016.
leasing pogodba - prekinitev poroštva
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
ZKZ člen 71, 71/3, 84, 115, 115/2. ZZK-1 člen 40, 148, 246, 246/1.
komasacija – pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo – pravnomočna odločba o novi razdelitvi zemljišča kot podlaga za vpis
Po 3. odst. 71. čl. ZKZ komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišča z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišča v zemljiško knjigo.
URS člen 25, 25. ZPP člen 86, 339, 394, 86, 339, 394.
predlog za obnovo postopka – pravica do pritožbe – absolutna bistvena kršitev postopka – pooblastilo
Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).
Že zaradi tega so pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku uveljavljene prepozno, saj ni izkazal nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev.
ZDoh-1 člen 5, 26, 26/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42, 44.
nagrada izvedencu za opravljeno delo
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 44. čl. določa, da je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po Odvetniški tarifi, torej sedaj 110,00 SIT, sodišče je zato pri odmeri nagrade pravilno upoštevalo to vrednost, gre za znesek v brutto višini, saj je za plačnika odločilen zmnožek, ki ga je dolžan plačati.
najemnina (tudi) kot pravni pojem – nezmožnost preizkusa odločbe – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem najemnine ni le ekonomske narave (ta je v domeni izvedenca), pač pa tudi pravne, pri čemer je glede na sprejeto stališče sodne prakse uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Tožnik po nasprotni tožbi bi lahko v primeru, če bi svoj delež nepremičnine oddal, zanj dobil profitno najemnino. Enako bi toženka po nasprotni tožbi, če bi želela najeti tak del stanovanjske hiše kot ga predstavlja tožnikov del, morala zanj plačati profitno najemnino.
ZOR člen 73, 73. ZPP člen 108, 180, 285, 108, 180, 285.
popolna tožba - materialno procesno vodstvo - konvalidacija - izročitev nepremičnine v posest
Dolžnost sodišča glede materialno pravdnega vodstva v smislu 285. člena ZPP je, da med drugim na obravnavi skrbi, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. Namen teh dejanj je, da se ugotovi sporen dejanski stan in sporno pravno razmerje, pomembno za odločbo. Gre tako za (tudi v smislu določb 284. člena ZPP) odpravo pomanjkljivosti glede trditev tožeče in pa tudi tožene stranke.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.