O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja
ZGD v 533.m členu posebej ureja varstvo upnikov in imetnikov posebnih pravic v primeru statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja prenosne družbe na prevzemno družbo, kar je sicer bil bil predmet tega postopka. To pa pomeni, da imajo upniki možnost v okviru navedene določbe ZGD zavarovati svoje terjatve, ki jih imajo do prenosne družbe. Zato njihova udeležba v registrskem postopku v zvezi s statusnimi spremembami zaradi oddelitve dela premoženja ni dovoljena.
Obstoj obveznosti izpolnitve pogodbe ene stranke iz dvostranske pogodbe je odvisen tudi od tega ali druga stranka izpolnjuje oziroma ali je pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, razen če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka.
pristojnost - odškodninski spor - delo - v zvezi z delom - zavarovalnica
Za odločanje v odškodninskem sporu med oškodovancem, ki mu je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom in zavarovalnico (delodajalec ni tožen), je pristojno redno sodišče.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
S tožbo v zadevi P predlagatelja zahtevata, da sodišče ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju med njunim pokojnim očetom in toženko fiktivna in simuliran pravni posel, da gre dejansko za darilno pogodbo ter da mora toženka darilo vrniti v zapuščino. Gre za obligacijskopravni spor, na podlagi zahtevkov iz tožbe bi namreč kvečjemu nastala obveznost vrnitve darila v zapuščino.
Tožeča stranka utemeljeno graja sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka glede odločitve o ugovoru pasivne legitimacije toženih strank. Tudi če drži, da je do dejanja prvotožene stranke prišlo brez predhodnega dogovora, je pasivna legitimacija ostalih treh toženih strank podana, saj se od dejanja niso ogradile, dejanje pa je bilo storjeno v njihovo korist. Pri tem ni pomembno, ali so tudi same odstranile ograjo, pač pa dejstvo, razvidno iz omenjenega odgovora pooblaščenca, da so poleg prvotožene stranke, tudi druga, tretja in četrta tožena stranka na poziv pooblaščenca tožeče stranke pred vložitvijo tožbe odklonile mirno vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, to je, namestitev ograje na mesto, kjer je stala pred odstranitvijo. Ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže, da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko.
ZDoh-1 člen 5, 26, 26/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42, 44.
nagrada izvedencu za opravljeno delo
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 44. čl. določa, da je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po Odvetniški tarifi, torej sedaj 110,00 SIT, sodišče je zato pri odmeri nagrade pravilno upoštevalo to vrednost, gre za znesek v brutto višini, saj je za plačnika odločilen zmnožek, ki ga je dolžan plačati.
ZIZ člen 189, 189/4, 200a, 200b, 189, 189/4, 200a, 200b.
domik nepremičnine kupcu - izjava o povezanosti z upnikom
Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).