celovita in prosta presoja dokazov – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče bi moralo presojati vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Tako pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer presojalo posamezne dokaze, ni pa presodilo vseh dokazov skupaj.
Ni dovolj, da stranka plača sodno takso, kot zatrjuje tožnica, da je storila, ampak mora dokazilo o plačilu sodne takse tudi predložiti sodišču, niti ni dolžnost sodišča, da opravi poizvedbe, ali je bila sodna taksa plačana.
ZST člen 11, 11/1, 11/3, 11, 11/1, 11/3. ZJS člen 1, 1/1, 1, 1/1.
oprostitev plačila sodnih taks - status pravne osebe javnega prava
1. odst. 11. člena ZST ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati.
Ker pa je tožeča stranka ob vložitvi tožbe že plačala takso v višini 1.319 točk, je dolžna za zvišani zahtevek plačati le še razliko med 1.579 točkami in 1.319 točkami, kar znese 260 točk. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno odmerilo sodno takso od razlike med prvotno uveljavljenim in zvišanim tožbenim zahtevkom kot da gre za nov samostojni tožbeni zahtevek.
izpraznitev sobe - pravica do uporabe - zakupna pogodba
Določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS 38/86; dalje: ZSR), ki je veljal v času izdaje prvega sklepa o dodelitvi sobe in Stanovanjskega zakona, ki je veljal v času izdaje drugega sklepa, se glede na izrecno določbo 4. člena ZSR oziroma 3. člena SZ, po kateri dodeljeni prostori v samskem domu niso stanovanja namreč ne morejo uporabiti v obravnavani pravdni zadevi, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je treba uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) materialnopravno pravilen. Res je sicer, da je iz sklepa tožeče stranke z dne 25.9.1996 o dodelitvi sodbe v uporabo prvotoženi stranki razvidno, da je uporaba sobe vezana na delovno razmerje, vendar pa navedena določba ne pomeni, da prvotožencu ni možno odpovedati uporabe prostorov, čeprav je še zaposlen pri tožeči stranki. Pomeni le, da bi mu v vsakem primeru prenehala pravica uporabe prostorov, če ne bi bil več zaposlen pri tožeči stranki. Zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno, preneha z odpovedjo, ki jo lahko vsaka stranka da drugi, spoštujoč določen odpovedni rok.
Čeprav se odškodninski zahtevek in zahtevek za uporabo tuje stvari načeloma ne izključujeta, pa se zahtevka, ki ju je v tej zadevi iztoževala tožnica za isto obdobje enkrat pod pravno podlago neupravičene obogatitve, drugič pa kot odškodnino, izključujeta.
Z izjavo tožeče stranke, da od pogodbe odstopa, je prišlo do razveze le-te. To pa ima za posledico, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila tožena stranka za sredstva, ki jih je prejela glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je kasneje odpadla, neupravičeno obogatena.
V pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da za toženca konkurenčna klavzula velja 2 leti po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, za spoštovanje te konkurenčne klavzule pa tožencu pripada odškodnina v višini realizirane provizije v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Takšna odškodnina, ki je lahko tudi ni bilo (kar pomeni, da toženec do odškodnine sploh ne bi bil upravičen), ne predstavlja ustreznega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pogodbeno določilo o odškodnini za kršitev konkurenčne klavzule je v nasprotju z začeli pravne in socialne države in je zato nično.
Po 2. odstavku 118. člena ZDR sodišče samo odloči o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Delodajalec mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in ponuditi dokaze v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kasneje pa le ob pogojih iz 2. odstavka 286. člena ZPP, sicer je prekludiran. Le delavec lahko predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. in 3. odstavek 118. člena ZDR).
Po 15. členu ZHKS za svoje obveznosti odgovarja hranilnokreditna služba z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Če sredstva hranilnokreditne službe ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo po določbah 2.odst.15.čl. ZHKS za obveznosti ustanoviteljice hranilnokreditne službe s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. To pa pomeni, da so se hranilnokreditne službe organizirale v organizacijski obliki družb z neomejeno odgovornostjo.
Če je prekršek mogoče izvršiti z dvema izvršitvenima dejanjema, mora biti iz izreka razvidno, katero od možnih izvršitvenih dejanj se očita obdolžencu.
Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 496, 496/1, 496, 496/1.
postopek za izdajo plačilnega naloga - napoved pritožbe - rok
Institut napovedi pritožbe ne velja le v postopku v sporih majhne vrednosti ampak tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ne glede na vrednost spora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.
bistvena kršitev pravdnega postopka - sodelovanje v postopku
Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da obstaja njegova nasprotna terjatev, vendar pa ni določno navedel zneska, glede katerega je opravljal pobot. Tak ugovor ne more biti obrazložen in s tem tudi ne utemeljen.
ZPP člen 343, 343/2, 352, 366, 343, 343/2, 352, 366.
delna ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je delno ustavilo izvršbo za plačani znesek 57.842,00 SIT na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo. Glede na tako ravnanje upnika in odločitev sodišča prve stopnje, položaj dolžnika v predmetnem izvršilnem postopku ne bi mogel biti bolj ugoden. Pritožnik torej za vložitev take pritožbe nima pravnega interesa.