ZST člen 11, 11/1, 11/3, 11, 11/1, 11/3. ZJS člen 1, 1/1, 1, 1/1.
oprostitev plačila sodnih taks - status pravne osebe javnega prava
1. odst. 11. člena ZST ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati.
Izdano soglasje, kot podlaga za nastanek stvarne služnosti, obligacijsko-pravno ne more zavezovati toženih strank. Pri izdaji soglasja niso sodelovali, so pa kasneje pridobili lastninsko pravico na bremen prosti nepremičnini, ki je predmet soglasja.
Predpogoj za izvršljivost tožbenega zahtevka, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo, je ustrezna opredelitev gospodujoče in služne stvari.
Tožeča stranka je predlog utemeljevala s tem, da naj bi ji taka začasna odredba služila za podlago v drugem (inšpekcijskem) postopku. S tem pa tožena stranka nima nobene zveze, saj inšpekcijski postopek vodi upravna enota. Zato v obravnavanem primeru ne gre za takšno začasno odredbo, s katero bi bilo potrebno zavarovati bodočo terjatev, ki jo bo tožeča stranka po pričakovanju na podlagi sodbe v tej pravdi pridobila zoper toženo.
podlaga za prenos premoženja v državno last - grožnja predstavnika oblasti - oblastno ravnanje - aktivna legitimacija
Kot razlog za uporabo 5.čl. ZDen je nedvomno šteti tudi zgolj grožnje z oblastnim ravnanjem, da bo v primeru upiranja lastniku odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila.
celovita in prosta presoja dokazov – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče bi moralo presojati vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Tako pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer presojalo posamezne dokaze, ni pa presodilo vseh dokazov skupaj.
Čeprav se odškodninski zahtevek in zahtevek za uporabo tuje stvari načeloma ne izključujeta, pa se zahtevka, ki ju je v tej zadevi iztoževala tožnica za isto obdobje enkrat pod pravno podlago neupravičene obogatitve, drugič pa kot odškodnino, izključujeta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.
bistvena kršitev pravdnega postopka - sodelovanje v postopku
Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
ZPP člen 343, 343/2, 352, 366, 343, 343/2, 352, 366.
delna ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je delno ustavilo izvršbo za plačani znesek 57.842,00 SIT na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo. Glede na tako ravnanje upnika in odločitev sodišča prve stopnje, položaj dolžnika v predmetnem izvršilnem postopku ne bi mogel biti bolj ugoden. Pritožnik torej za vložitev take pritožbe nima pravnega interesa.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadomestna izpolnitev
Dejanske navedbe, ki jih ponuja toženec v predmetni pravdi, ne pomenijo, da je tožena stranka ugovarjala terjatvi tožeče stranke v pobot svojo nasprotno terjatev iz drugega posla, ampak je šlo za to, da je toženec, namesto da bi mu tožeča stranka plačala računa v zneskih 33.810 in 34.875 DEM, pri tožniku kupil blago, ki je predmet vtoževanih računov. To pa pomeni, da je prišlo do nadomestne izpolnitve po 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), kar pa pomeni, da tožeča stranka terjatve zoper toženo stranko več nima.
začasna odredba - predlog za prenehanje začasne odredbe
Dolžnik mora v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
Po 2. odstavku 118. člena ZDR sodišče samo odloči o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Delodajalec mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in ponuditi dokaze v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kasneje pa le ob pogojih iz 2. odstavka 286. člena ZPP, sicer je prekludiran. Le delavec lahko predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. in 3. odstavek 118. člena ZDR).
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da obstaja njegova nasprotna terjatev, vendar pa ni določno navedel zneska, glede katerega je opravljal pobot. Tak ugovor ne more biti obrazložen in s tem tudi ne utemeljen.
Z izjavo tožeče stranke, da od pogodbe odstopa, je prišlo do razveze le-te. To pa ima za posledico, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila tožena stranka za sredstva, ki jih je prejela glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je kasneje odpadla, neupravičeno obogatena.
Po 15. členu ZHKS za svoje obveznosti odgovarja hranilnokreditna služba z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Če sredstva hranilnokreditne službe ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo po določbah 2.odst.15.čl. ZHKS za obveznosti ustanoviteljice hranilnokreditne službe s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. To pa pomeni, da so se hranilnokreditne službe organizirale v organizacijski obliki družb z neomejeno odgovornostjo.
V pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da za toženca konkurenčna klavzula velja 2 leti po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, za spoštovanje te konkurenčne klavzule pa tožencu pripada odškodnina v višini realizirane provizije v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Takšna odškodnina, ki je lahko tudi ni bilo (kar pomeni, da toženec do odškodnine sploh ne bi bil upravičen), ne predstavlja ustreznega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pogodbeno določilo o odškodnini za kršitev konkurenčne klavzule je v nasprotju z začeli pravne in socialne države in je zato nično.
Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.