OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
SPZ člen 70, 70/4. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnih nepremičnin - načini delitve solastne stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari - prepozen ugovor - nedopustne pritožbene novote - določanje vrednosti nepremičnin
Nepomembna je okoliščina, da nobena od udeleženk v postopku pred prvim sodiščem v zvezi z izvedenskim mnenjem A. A. ni podala nobenih navedb v zvezi z ugotavljanjem razlike v vrednosti novonastalih nepremičnin. Ugotavljanje te razlike je po pridobitvi vseh izvedenskih mnenj oziroma cenitev stvar pravilnosti izračuna prvega sodišča.
Ugotoviti je treba, kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 1 (vrednost za njivo 5,392 EUR/m2) in kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 2 (vrednost za travnik 4,237 EUR/m2) se nahajata v vsaki od novonastalih parcel ter nato ob upoštevanju vrednosti stavbnega dela (v sklopu parc. št. 4) ugotoviti, koliko znašata vrednosti vsake novonastale parcele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000671
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZZZDR člen 57. ZPP člen 190, 190/1, 205, 207, 207/2, 285, 286, 286/5.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - odtujitev stvari med pravdo - materialno procesno vodstvo - modifikacija tožbenega zahtevka - nova dejstva
Po koncu glavne obravnave, tri dni pred izdajo sodbe, katere izdaja je bila zaradi podajanja pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave odložena, so nastopile pravne posledice toženčevega osebnega stečaja. Z uvedbo stečaja je prvi toženec izgubil pravdno sposobnost, ker je predmet postopka premoženje, ki sodi v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek, ki je bil na podlagi zakona prekinjen, nadaljuje in sodbo vročilo prvo toženčevi stečajni upraviteljici, ki se zoper sodbo ni pritožila. Ovir za izdajo prvostopenjske sodbe ni bilo, ker je prekinitev postopka nastala po zaključku glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP).
Na osnovi 285. člena ZPP je sodišče dolžno poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, seveda v okviru postavljene zahteve za pravno varstvo. Teh pooblastil prvostopenjsko sodišče s pozivanjem na jasno oblikovanje zahtevka ni preseglo.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003218
URS člen 34, 39. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/2. ZPP člen 212.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - objava na svetovnem spletu - svoboda izražanja - okrnitev ugleda pravne osebe - test reverzibilnosti
Glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo je sodišče prve stopnje vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik mora namreč že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj terjatve, oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in s katerimi verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki so lahko podlaga za izdajo začasne odredbe z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka (regulacijska začasna odredba). Nova dejstva sme navajati (in predlagati nove dokaze) v ugovornem postopku, kolikor z njimi odgovarja na dolžnikovo obrambo v ugovoru (oziroma v nadaljnji vlogi), v okviru vsebine predloga za izdajo začasne odredbe, sodišče pa ne sme upoštevati dopolnitve predloga, vložene po izdaji sklepa o začasni odredbi in pred vložitvijo ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovornem postopku podanih novih upnikovih navedb, ki vsebinsko pomenijo dopolnjevanje predloga, in na tej podlagi ugotoviti obstoj katere izmed predpostavk kot pogojev za začasno odredbo, ki jih upnik ni obrazložil že v predlogu.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Predmet spora je redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnik. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odpovedi je, da mu je tožena stranka že 22. 9. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega poslovnega razloga, za isto delovno mesto, identične vsebine, le datum odpovedi je spremenjen. Enkrat že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče znova zakonito odpovedati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016 nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001740
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-2, 68, 69, 70, 70/2. ZD člen 166. ZPP člen 80.
avtorska pravica - materialna in moralna avtorska pravica - avtorske pravice zapustnika - prenos avtorske pravice - procesna sposobnost stranke - dvom v procesno sposobnost stranke
Zapuščinsko sodišče lahko odloča s sklepom o dedovanju o tistem premoženju, glede katerega ni spora o tem, da spada v zapuščino. Sklep o dedovanju je namreč zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz pritožbenih navedb očitno, da je med dedičem in B., torej tretjim (nekom, ki ni udeleženec zapuščinskega postopka), spor o tem, ali v zapuščino spadajo tudi nekateri predmeti, ki so v muzeju, je stališče sodišča prve stopnje, ki o tem premoženju (v fizični obliki) z izpodbijanim sklepom ni odločalo, pravilno.
Če je zapustnica podarila ali posodila (le) fizične primerke avtorskih del (če gre za avtorska dela, s čimer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo), z avtorsko pravico pa ni razpolagala (s čimer se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo), je avtorska pravica kot celota podedljiva (68. člen ZASP).
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nekonkretizirane pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Za odločitev (kot je bila v konkretni zadevi sprejeta) sta pomembni zgolj dve (med seboj povezani) okoliščini oziroma ugotovitvi. Prva je okoliščina, da je predmetno stanovanje izključna last tožnice, druga pa ta, da toženec pravnega naslova oziroma tožničinega soglasja (dovoljenja) za nadaljnje bivanje v stanovanju nima.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001739
ZKP člen 161a. - člen 1. OZ člen 1050, 1051, 1054, 1058.
odškodnina zaradi kaznivega dejanja - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - postopek poravnavanja - narava sporazuma - vsebina pogodbe - vsebina dogovora - izvensodna poravnava - nova škoda
Namen postopka poravnavanja ni samo, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskih postopkov (za manj nevarna kazniva dejanja), temveč tudi, da se čim prej reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba, brez uporabe kazenskih sankcij, z učinki tudi na civilnopravnih področjih. Stvar osumljenca in oškodovanca je, za kakšno vsebino sporazuma se, s pomočjo poravnalca, dogovorita.
Tožnik je sprejel toženčevo ponudbo za poravnavo in s tem sta pravdni stranki nedvomno odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izhajalo iz kaznivega dejanja (1050., 1051. člen OZ), kar v posledici pomeni, da je toženec postal prost tovrstne obveznosti do tožnika. S sklenitvijo sporazuma tako pravdni stranki nista zasledovali le ustavitve kazenskega postopka, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, temveč sta upoštevaje povedano in smisel določb postopka poravnavanja v kazenskih zadevah, nedvomno sklenili poravnavo o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, torej poravnavo sklenjeno za potrebe kazenskega postopka, vendar tudi v smislu civilnopravnih učinkov.
ZD člen 10, 10/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2. ZUP člen 147.
obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - napotitev na pravdo - pravica do vdovske pokojnine - predhodno vprašanje
Odločba ZPIZ o vdovski pokojnini predstavlja le eno od dokaznih listin, ki jo je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo. Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
BankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo plačil v rezervni sklad, vendar pa lahko zahteva zgolj plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Zakon določa enoletni zastaralni rok za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Navedeno določbo je treba uporabiti tudi glede zahtevka, ki ga upravnik uveljavlja za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe zoper lastnika stanovanja v stanovanjsko-poslovni stavbi. Gre namreč za primera, ki sta si v bistvenih značilnostih podobna, saj gre za zahtevek za plačilo stroškov za stanovanje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je v skladu z načelom enake obravnave lastnikov stanovanj, treba tudi za obravnavani primer uporabiti določbo iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka je fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni gospodarski subjekt, niti nobeden od drugih subjektov, določenih v 481. in 482. členu ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterija strank) za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Pristojnost Okrožnega sodišča tudi ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP, ki določajo objektivne kriterije za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), in glede na sedež tožene stranke (prvi odstavek 47. člena ZPP), stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Prava retroaktivnost je dovoljena samo, če je to določeno v zakonu. Dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno zaradi javne koristi ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov.
Prehodne in končne določbe ne določajo, da bi se pravna razmerja med Skladom in upravičencem do pridobljenih sredstev urejala za nazaj po spremenjeni zakonodaji, zato je treba upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe, ki pa ni določala upravnega postopka za odvzem pravice do pridobljenih sredstev.