ZPIZ-2 v 197. členu ureja le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo odločbo, ki je pravilna in zakonita. ZPIZ-2 ne ureja zamude in plačila zakonskih zamudnih obresti, ko je zavod celotno denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku dolžan plačati za nazaj na podlagi sodbe sodišča. Pravno praznino ZPIZ-2 je potrebno zapolniti z analogijo legis, in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni priznana ali je priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini.
Da bi bilo mogoče sodbo vsebinsko preizkusiti, mora med drugim imeti razloge o odločilnih dejstvih. Pogoj je, da so ta dejstva, čeprav samo v delu posameznega dokaza prepoznana, in da so s preostalimi dejstvi, posredovanih po tem ali drugih dokazih, vsaj konfrontirana.
Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 22, 22/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnika
V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Jedro spora predstavlja vprašanje pristnosti toženkinega podpisa na navedenem dogovoru. Gre za strokovno vprašanje, zato se je sodišče prve stopnje pri odgovoru nanj pravilno oprlo na izvid in mnenje izvedenca za preiskavo pisav. Izvedenec je z najvišjo stopnjo zanesljivosti ugotovil, da je sporni podpis napisala toženka. Ker je izvedensko mnenje, vključno z izvidom, jasno, izčrpno in razumljivo, brez notranjih nasprotij ali pomanjkljivosti, niso podane okoliščine, ki bi terjale dopolnitev oziroma ponovitev dokazovanja z istim ali drugimi izvedenci
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002846
ZKP člen 394, 394/1.. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - višina kazni - direktni naklep - zahteva za izločitev predsednika senata
V prvostopenjski sodbi izrečena zaporna kazen je po oceni pritožbenega sodišča, ob pravilnem upoštevanju vseh obteževalnih in olajševalnih okoliščin, kot pravilno navaja pritožba, prenizka. Količina droge in način storitve kaznivega dejanja sta narekovala zvišanje zaporne kazni. Da vrsta in višina kazenske sankcije nista in ne smeta biti predmet razprave med tožilcem in sodnikom na predobravnavnem naroku, pa tudi ne kasneje, saj sme sodišče svojo odločitev o kazenski sankciji predstaviti šele z razglasitvijo sodbe, to je po tem, ko je izreklo, da je obdolženec kriv storitve kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče o sodni taksi kot strošku pritožbenega postopka ni odločilo, ker se sodna taksa odmeri le, kadar se zavrne ali zavrže pritožba zoper sodbo, če je pritožbo vložil obdolženec ali nekdo drug v njegovem imenu (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto komercialist, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in da je preostale naloge tega delovnega mesta razporedila med ostale delavce in na e-poslovanje.
Po določilu drugega odstavka 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. Za odločanje o upravičenosti zahtevka iz tega naslova, mora sodišče najprej ugotoviti, če dolžnik obveznosti ni izpolnil ali je zamudil z njeno izpolnitvijo. Da bi sodišče ugotovilo, če dolžnik obveznosti ni izpolnil, pa mora najprej ugotoviti, kakšna je obveznost dolžnika.
Tožena stranka ni imela nobene prepovedi, ki bi ji prepovedovala nepremičnino prodati in bi bilo njeno ravnanje (prodaja) posledično protipravno. Zato sama prodaja nepremičnine še ne pomeni protipravnosti. Je pa zaradi prodaje nepremičnine lahko prišlo do nezmožnosti izpolnitve dogovora, ki sta ga stranki sklenili v zapuščinskem postopku. Nezmožnost izpolnitve je urejena v 116. in 117. členu OZ in je lahko podlaga za ugotovitev protipravnosti.
Ko pritožba graja večjo konkretizacijo predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, kot je navedena in opisana v opisu kaznivega dejanja in obrazložena v razlogih sodbe, prezre pomen podatka, ki ga sicer sama navaja, da konkretnejšega prepisa, ki bi urejal prav tako delo, kot se je odvijalo kritičnega dne, ni bilo in je to pojasnil že izvedenec za varstvo pri delu, ki ga je pritegnilo sodišče prve stopnje.
ZOZP člen 18. ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 15.
prometna nesreča - nadomestilo za invalidnost - regres - sprememba zakonodaje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Določbi 271. člena ZPIZ-1 in 190. člena ZPIZ-2 sta takorekoč (z izjemo nižanja iz velike malomarnosti na "navadno" malomarnost) enaki. Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2, na katerega tožnica v pritožbi opozarja, glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1 resda dodatno določa, da sme zavod nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, zahtevati ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih (z novelo ZPIZ-2B je bilo dodano še, da to velja tudi za škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Vendar pa je izrecno navedeno tudi, da prej navedeno velja v primerih iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi neobveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izkjučitev kritja zavarovalnega primera).
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 torej (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-2) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih (npr. v 18. členu ZOZP je določeno, da se morajo pred tem poplačati ostali oškodovanci v prometni nesreči), vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj velja šele od 1. 1. 2016 dalje. Glede na navedeno tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP vse od uveljavitve ZPIZ-2 ne velja več.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - realna subrogacija - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - skupni prihranki zakoncev
Tožencu, da bi sodišče pri presoji upoštevalo ves njegov dohodek, ni bilo treba dokazati, da ga je porabil za skupno premoženje oziroma potrebe družine.
V primeru, da je toženec zneske najemnin, ki so sicer predstavljali dodaten vir dohodka (obeh) zakoncev, morda res (pa čeprav brez tožničinega soglasja) v času trajanja njune zveze uporabil za lastne potrebe, to ne vodi ne k ugotovitvenemu ne k dajatvenemu zahtevku, kot ga je postavila tožnica, ampak pomeni le podlago za trditev, da je zato prispevek zakonca, ki je brez soglasja drugega z dohodki ali skupnimi prihranki razpolagal, manjši.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
ZDD-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 27, 27/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1. ZKP člen 149a.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - detektivska dejavnost - detektiv - tajno opazovanje - zaseg predmetov v kazenskem postopku
Ker je detektiv podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004236
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 179.. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo strojnika, voznika mehanizacije na gradbišču stanovanjske soseske. Z bagrom je poglabljal jamo, ki je bila že globoka 1,5 metra na 2 metra, ko se je skupaj z bagrom prevrnil v jamo, globine 1,5 metra. Delo z bagrom na gradbišču ob izkopu jame, na delno razmočenem terenu v jami in terenu, ki je bil le deloma utrjen, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Zato delodajalec tožniku odgovarja za škodo na podlagi določbe 150. člena OZ.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/2, 301/8. ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-12.
stroški pravdnega postopka - res iudicata - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - procesna dispozicija
Tožeči stranki je bila terjatev, ki izvira iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer glavnica, stroški postopka in obresti, v celoti priznana v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili v stečajnem postopku v obsegu priznanja terjatev, priznani tudi stroški postopka. Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo ta del zahtevka zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za priglasitev stroškov postopka.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.