DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001820
ZDR-1 člen 42, 182.. ZDR-1 člen 44, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prevoz na delo in z dela
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, opisanega v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženki je očitala, da najmanj v obdobju zadnjih šestih mesecev ni prihajala na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožeče stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Pri tem je svojo prisotnost z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko delavke B.B. lažno prikazovala, s čimer je tožečo stranko spravila v zmoto in jo zapeljala, da ji je ta v škodo svojega premoženja obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in povračilo stroškov za prihod na delo ter prehrano med delom, čeprav do tega ni bila upravičena. Toženka je svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravila, zato je v skladu z 42. členom ZDR in 44. členom ZDR-1 upravičena do plačila za opravljeno delo. Ker ni bilo ugotovljeno, da se je na različne lokacije (fakultete oziroma dom predpostavljene) vozila zaradi zasebnih interesov, ampak zaradi izpolnjevanja nalog po pogodbi o zaposlitvi, je izpodbit tudi v tej smeri podan pritožbeni očitek, da ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Vtoževanih izplačil in povrnitev stroškov tako ni prejela neutemeljeno. Ker škoda kot ena izmed predpostavk, ki mora biti kumulativno podana za obstoj civilnega delikta, tožeči stranki ni nastala, v tem sporu ni podana odškodninska odgovornost toženke.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 143/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - elementi kaznivega dejanja - odpravnina
Tožniku je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi upravičena oseba. Direktorica je bila pooblaščena za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi poslovnika tožene stranke in svoje pogodbe o zaposlitvi.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
ZFPPIPP izrecno nalaga upravitelju, da mora sodišču predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso (osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP), kar utemeljuje sklep, da se je s plačilom kupnine formirala posebna stečajna masa.
ZDD-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 27, 27/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1. ZKP člen 149a.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - detektivska dejavnost - detektiv - tajno opazovanje - zaseg predmetov v kazenskem postopku
Ker je detektiv podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Ko pritožba graja večjo konkretizacijo predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, kot je navedena in opisana v opisu kaznivega dejanja in obrazložena v razlogih sodbe, prezre pomen podatka, ki ga sicer sama navaja, da konkretnejšega prepisa, ki bi urejal prav tako delo, kot se je odvijalo kritičnega dne, ni bilo in je to pojasnil že izvedenec za varstvo pri delu, ki ga je pritegnilo sodišče prve stopnje.
Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.
BankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
Jedro spora predstavlja vprašanje pristnosti toženkinega podpisa na navedenem dogovoru. Gre za strokovno vprašanje, zato se je sodišče prve stopnje pri odgovoru nanj pravilno oprlo na izvid in mnenje izvedenca za preiskavo pisav. Izvedenec je z najvišjo stopnjo zanesljivosti ugotovil, da je sporni podpis napisala toženka. Ker je izvedensko mnenje, vključno z izvidom, jasno, izčrpno in razumljivo, brez notranjih nasprotij ali pomanjkljivosti, niso podane okoliščine, ki bi terjale dopolnitev oziroma ponovitev dokazovanja z istim ali drugimi izvedenci
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002015
- člen 22. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 159.
krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika stavbe - odškodninska odgovornost - lastnik objekta - vzrok za požar - električna napeljava - trditvena podlaga - protispisnost - pravica do izjave
V primeru, da lastnik stanovanjske stavbe utrpi škodo zaradi požara, katerega vzrok izhaja iz priključne električne omarice, nameščene v stanovanjski stavbi, odškodninske odgovornosti elektro podjetja ni mogoče presojati na podlagi 159. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000671
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZZZDR člen 57. ZPP člen 190, 190/1, 205, 207, 207/2, 285, 286, 286/5.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - odtujitev stvari med pravdo - materialno procesno vodstvo - modifikacija tožbenega zahtevka - nova dejstva
Po koncu glavne obravnave, tri dni pred izdajo sodbe, katere izdaja je bila zaradi podajanja pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave odložena, so nastopile pravne posledice toženčevega osebnega stečaja. Z uvedbo stečaja je prvi toženec izgubil pravdno sposobnost, ker je predmet postopka premoženje, ki sodi v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek, ki je bil na podlagi zakona prekinjen, nadaljuje in sodbo vročilo prvo toženčevi stečajni upraviteljici, ki se zoper sodbo ni pritožila. Ovir za izdajo prvostopenjske sodbe ni bilo, ker je prekinitev postopka nastala po zaključku glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP).
Na osnovi 285. člena ZPP je sodišče dolžno poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, seveda v okviru postavljene zahteve za pravno varstvo. Teh pooblastil prvostopenjsko sodišče s pozivanjem na jasno oblikovanje zahtevka ni preseglo.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/2, 301/8. ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-12.
stroški pravdnega postopka - res iudicata - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - procesna dispozicija
Tožeči stranki je bila terjatev, ki izvira iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer glavnica, stroški postopka in obresti, v celoti priznana v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili v stečajnem postopku v obsegu priznanja terjatev, priznani tudi stroški postopka. Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo ta del zahtevka zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za priglasitev stroškov postopka.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.