ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6, 41, 42, 42/2.. ZDR-1 člen 10, 37, 109, 109/1, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da Uradu za preprečevanje pranja denarja ni pravočasno pisno poročala o nameravani transakciji, saj je pisno sporočilo o nameravani transakciji posredovala šele 30. 1. 2015 in ne prvi delovni dan po zaznavi razlogov za sum pranja denarja in financiranja terorizma, tj. 22. 1. 2015, oziroma naslednji dan po ustnem obvestilu, tj. 23. 1. 2015. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opisano tožničino ravnanje, ki ga ne zanika, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zmota - privolitev v prikrajšanje - volenti non fit iniuria - asignacija - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti
Za uspešno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav temu ni tako, pri čemer teorija poudarja, da tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbojnimi pravnimi posli, pri kateri se zahteva njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko krivdna. Stranka je v zmoti glede obstoja obveznosti zato, ker ni bila dovolj skrbna. Če stranka ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezana, pa izpolnitve ne more zahtevati nazaj.
Zavezanec je zakonske zamudne obresti dolžan vrniti od trenutka, ko ni več dobroveren, kar se zgodi najkasneje ob vložitvi zahtevka. Dobra vera se do tega trenutka domneva in nedobrovernost je dolžna dokazati nasprotna stranka.
zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
Da bi bilo mogoče sodbo vsebinsko preizkusiti, mora med drugim imeti razloge o odločilnih dejstvih. Pogoj je, da so ta dejstva, čeprav samo v delu posameznega dokaza prepoznana, in da so s preostalimi dejstvi, posredovanih po tem ali drugih dokazih, vsaj konfrontirana.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Ker s plačilom sodne takse v enkratnem znesku ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva toženke, da bi bilo ogroženo njeno oziroma njuno preživljanje, je odločitev o zavrnitvi predloga za obročno plačilo takse pravilna.
odpravnina - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenosnik - prevzemnik
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za (solidarno) plačilo denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja pri družbi A. d. o. o. v razmerju do tožene stranke, ki je po trditvah tožnika prevzela dejavnost družbe A. d. o. o. Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Zato ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da je dolžnost delodajalca izplačati delavcu odpravnino, kot jo določa zakon, in da izplačilo ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank. To stališče, ki se je uveljavilo v sodni praksi, je ključno za odločitev v predmetnem sporu. Ker je dogovor o nižji odpravnini v nasprotju s prisilno določbo o višini odpravnine, ne predstavlja ovire za priznanje višje odpravnine.
Glede na to, da je bila v dogovoru z dne 20. 9. 2010 za 32 let tožnikovega dela pri toženi stranki določena odpravnina 6.500,00 EUR, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo razliko odpravnine v višini 4.650,00 EUR, upoštevaje izračun odpravnine, sestavljen s strani same tožene stranke v 4. točki redne odpovedi z dne 26. 7. 2017 v višini 11.150,00 EUR, in zakonske določbe, po katerih tožniku za vsako leto delo pripada odpravnina v višini 1/3 osnove.
OZ člen 299, 378.. ZPIZ-2 člen 182, 182/1, 197.. ZPIZ-1 člen 276, 276/2.. ZUJF člen 143.. ZUP člen 224, 224/2.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo - pravna praznina - III. kategorija invalidnosti
V 197. členu ZPIZ-2 je urejen le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo ustrezno, torej v dejanskem, materialnem in procesnem smislu pravilno ter zakonito odločbo. V določbi 197. člena niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 pa ni urejen primer, ko je zavod denarno dajatev (ali dajatev v višjem znesku) dolžan izplačati za nazaj na podlagi upravne odločbe o priznanju pravice ali po odločbi sodišča.
Po uveljavitvi ZPIZ-2 je nastalo pravno praznino potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite, torej tudi pravočasne upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko je dajatev s prepozno prvostopenjsko upravno odločbo priznana za nazaj, tako da od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne oziroma pravočasne odločbe zapadle pred potekom 60-dnevnega roka, zakonske zamudne obresti tečejo od poteka tega roka dalje do plačila, od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne odločbe zapadle po poteku tega roka, pa od zapadlosti vsakomesečne dajatve v plačilo do plačila. Bistveno je torej, kdaj bi morala biti izdana ustrezna oziroma pravočasna odločba, oziroma kdaj bi morala postati izvršljiva, in kdaj bi v tem primeru zapadli mesečni zneski priznanih dajatev.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - aktivna legitimacija upnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kot dedič odgovoren za dolg zapustnice na podlagi 142. člena ZD. Zavarovalnica tako pravilno na podlagi cesije terja zavarovalnino, ki jo je izplačala banki, pri kateri je zapustnica imela odprt račun.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004244
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 168, 168/2, 179, 965.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - soprispevek - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči spornega dne, ko je kot zaposleni pri prvotoženi stranki opravljal delo gozdarja sekača. V postopku je zatrjeval, da se je pri prepenjanju lesa za panj ujeti bor sprostil in tožnika, ki je stal na nasprotni strani, da bi zamenjal smer zbiranja hlodov s prevezom, udaril v nogo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na naravo dela, ki ga je tožnik opravljal za toženo stranko, skladno s 150. členom OZ podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke, in da je k nastanku škodnega dogodka zaradi kršitev pravil varnega dela prispeval tudi tožnik. Njegov soprispevek je pravilno ocenilo na 20 %, ker je s svojo pozicijo pri prepenjanju lesa kršil pravila varnega dela. Ugotovitve izvedenca, da so nesreče v gozdu pogoste, da že majhna nepozornost lahko povzroči nesrečo in da tudi izkušeni delavci kaj spregledajo, kažejo na to, da je delo, ki ga je opravljal tožnik za toženo stranko, res nevarno, zato je ugotovljeni soprispevek v višini 20 % primeren.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 55, 78, 78/1, 80. 12.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.. URS člen 51, 51/1.
V predmetni zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga je kot samoplačnik opravila v zasebnem sektorju v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je tožnica sama odločila, da bo nastopala kot zasebna pacientka v Republiki Sloveniji, in da se je odločila izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, kjer zdravstvene storitve plačujejo pacienti sami. Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni elementa čezmejnega zdravljenja, ki zahteva uporabo določb o povrnitvi stroškov zdravljenja v tujini, slovenski pravni red pa določa povrnitev stroškov zdravljenja v okviru sistema javne mreže oziroma z izvajalci, s katerimi je zavod sklenil pogodbo ter ob dejstvu, da obstaja v zakonih zadostna podlaga, da se ne povrnejo stroški zdravljenja v zasebnem sektorju, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001820
ZDR-1 člen 42, 182.. ZDR-1 člen 44, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prevoz na delo in z dela
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, opisanega v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženki je očitala, da najmanj v obdobju zadnjih šestih mesecev ni prihajala na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožeče stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Pri tem je svojo prisotnost z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko delavke B.B. lažno prikazovala, s čimer je tožečo stranko spravila v zmoto in jo zapeljala, da ji je ta v škodo svojega premoženja obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in povračilo stroškov za prihod na delo ter prehrano med delom, čeprav do tega ni bila upravičena. Toženka je svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravila, zato je v skladu z 42. členom ZDR in 44. členom ZDR-1 upravičena do plačila za opravljeno delo. Ker ni bilo ugotovljeno, da se je na različne lokacije (fakultete oziroma dom predpostavljene) vozila zaradi zasebnih interesov, ampak zaradi izpolnjevanja nalog po pogodbi o zaposlitvi, je izpodbit tudi v tej smeri podan pritožbeni očitek, da ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Vtoževanih izplačil in povrnitev stroškov tako ni prejela neutemeljeno. Ker škoda kot ena izmed predpostavk, ki mora biti kumulativno podana za obstoj civilnega delikta, tožeči stranki ni nastala, v tem sporu ni podana odškodninska odgovornost toženke.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 515, 521, 521/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o. - udeleženec v nepravdnem postopku - družbenik družbe - nujen postopek - možnost sodelovanja v postopku
D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica hoji in tlem na območju, ki ga je poznala in je vedela, da tam obstoja udarna jama, ni posvečala dovolj pozornosti, udarno jamo pa bi vsekakor lahko opazila, saj ni bila pokrita z novo zapadlim snegom, na razpolago pa je imela tudi dovolj široko pohodno površino, da bi se udarni jami lahko izognila.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 135, 137.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Glede prve tožniku očitane kršitve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je njegovo ravnanje dne 2. 3. 2016, ko je s D.D. govoril s povišanim tonom in ji vrgel ključe, vendar ne šop ključev, sicer nedopustno in ni opravičljivo, vendar je tudi ravnanje D.D., ki je na tribuni pred občinstvom nanj kričala, enako nedopustno in neopravičljivo. Pravilno je štelo, da je tožnik v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in da ga je D.D. s svojim kričanjem izzivala in ponižala pred ostalimi navzočimi na tribuni, kar izhaja iz izjave priče B.B., ki je bil na tribuni navzoč, in mu je bilo nerodno, ker je bil poleg, ko je D.D. kričala in tulila na tožnika. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik počutil osebno ogroženega in ponižanega, saj mu je D.D. dejala, da sta zaključila in da naj vrne ključe, kar je lahko pomenilo le prenehanja njegovega dela pri toženi stranki.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - plača - sodna razveza - denarno povračilo - zakonske zamudne obresti - prevoz na delo in z dela
V tožničinem primeru tudi neizpolnjevanje pogoja strokovne izobrazbe ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, saj so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in je tožena stranka po tem, ko je s tožnico že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima, pa je kljub temu sklenila z njo še nadaljnje pogodbe civilnega prava za opravljanje del novinarja reporterja.