ZZVZZ člen 23, 23/1, 55, 78, 78/1, 80. 12.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.. URS člen 51, 51/1.
V predmetni zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga je kot samoplačnik opravila v zasebnem sektorju v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je tožnica sama odločila, da bo nastopala kot zasebna pacientka v Republiki Sloveniji, in da se je odločila izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, kjer zdravstvene storitve plačujejo pacienti sami. Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni elementa čezmejnega zdravljenja, ki zahteva uporabo določb o povrnitvi stroškov zdravljenja v tujini, slovenski pravni red pa določa povrnitev stroškov zdravljenja v okviru sistema javne mreže oziroma z izvajalci, s katerimi je zavod sklenil pogodbo ter ob dejstvu, da obstaja v zakonih zadostna podlaga, da se ne povrnejo stroški zdravljenja v zasebnem sektorju, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Ker s plačilom sodne takse v enkratnem znesku ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva toženke, da bi bilo ogroženo njeno oziroma njuno preživljanje, je odločitev o zavrnitvi predloga za obročno plačilo takse pravilna.
ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6, 41, 42, 42/2.. ZDR-1 člen 10, 37, 109, 109/1, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da Uradu za preprečevanje pranja denarja ni pravočasno pisno poročala o nameravani transakciji, saj je pisno sporočilo o nameravani transakciji posredovala šele 30. 1. 2015 in ne prvi delovni dan po zaznavi razlogov za sum pranja denarja in financiranja terorizma, tj. 22. 1. 2015, oziroma naslednji dan po ustnem obvestilu, tj. 23. 1. 2015. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opisano tožničino ravnanje, ki ga ne zanika, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - način storitve kaznivega dejanja - storilec kaznivega dejanja
Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, na podlagi česa sodišče zaključuje, da je lahko le obdolženi storilec vloma, ki ga je storil sam, bodisi s sodelovanjem neznanih storilcev, tako, da je z vlomom prišel v zaprto stavbo, po tem, ko je preščipnil žičnato ograjo in s ključi odprl vrata ter izklopil alarmni sistem ...
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica hoji in tlem na območju, ki ga je poznala in je vedela, da tam obstoja udarna jama, ni posvečala dovolj pozornosti, udarno jamo pa bi vsekakor lahko opazila, saj ni bila pokrita z novo zapadlim snegom, na razpolago pa je imela tudi dovolj široko pohodno površino, da bi se udarni jami lahko izognila.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 515, 521, 521/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o. - udeleženec v nepravdnem postopku - družbenik družbe - nujen postopek - možnost sodelovanja v postopku
D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da je dolžnost delodajalca izplačati delavcu odpravnino, kot jo določa zakon, in da izplačilo ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank. To stališče, ki se je uveljavilo v sodni praksi, je ključno za odločitev v predmetnem sporu. Ker je dogovor o nižji odpravnini v nasprotju s prisilno določbo o višini odpravnine, ne predstavlja ovire za priznanje višje odpravnine.
Glede na to, da je bila v dogovoru z dne 20. 9. 2010 za 32 let tožnikovega dela pri toženi stranki določena odpravnina 6.500,00 EUR, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo razliko odpravnine v višini 4.650,00 EUR, upoštevaje izračun odpravnine, sestavljen s strani same tožene stranke v 4. točki redne odpovedi z dne 26. 7. 2017 v višini 11.150,00 EUR, in zakonske določbe, po katerih tožniku za vsako leto delo pripada odpravnina v višini 1/3 osnove.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - plača - sodna razveza - denarno povračilo - zakonske zamudne obresti - prevoz na delo in z dela
V tožničinem primeru tudi neizpolnjevanje pogoja strokovne izobrazbe ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, saj so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in je tožena stranka po tem, ko je s tožnico že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima, pa je kljub temu sklenila z njo še nadaljnje pogodbe civilnega prava za opravljanje del novinarja reporterja.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.
odpravnina - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenosnik - prevzemnik
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za (solidarno) plačilo denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja pri družbi A. d. o. o. v razmerju do tožene stranke, ki je po trditvah tožnika prevzela dejavnost družbe A. d. o. o. Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Zato ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
mobing - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Kar zadeva pritožbene navedbe o tem, da ni enotne definicije mobinga in na njih temelječa pritožbena izvajanja, ki psihično nasilje enačijo z mobingom, je potrebno opozoriti, da je kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1) mogoče storiti z enim ali več izvršitvenih načinov, torej s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem. Ni torej pritrditi pritožbi, ki mobing enači s psihičnim nasiljem, ker mobing predstavlja izvršitveno ravnanje trpinčenja, ki se obdolženki niti ne očita (primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 7226/2009 z dne 15.9.2011).
Pritrditi pa je pritožbi v delu, ko navaja, da v opisu inkriminiranih ravnanj obdolženke ni konkretiziran zakonski znak neenakopravne obravnave oškodovanke.
Kaj takega pa ne izhaja niti iz razlogov napadene sodbe, kjer sicer sodišče prve stopnje navaja, da je bila oškodovanka neenako obravnavana na večernih sestankih v P. in v dejstvu, da je morala v P. kljub komaj trimesečni zaposlitvi v zavodu, edina skrbeti za kar tri varovanke (sodba str. 86), vendar vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča ne dosega praga kaznivosti v smislu prepovedane diskriminacije iz 6. člena ZDR-1.
Tožnica je s tožbo od toženke zahtevala plačilo terjatve, ki je bila plačana že pred vložitvijo tožbe. V takem primeru je v prvem odstavku 158. člena ZPP določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks. V takem primeru je na podlagi 15. člena ZST-1 ter tretjega odstavka 168. člena ZPP takso dolžna plačati toženka, seveda v sorazmerju z uspehom tožnice v pravdi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001820
ZDR-1 člen 42, 182.. ZDR-1 člen 44, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prevoz na delo in z dela
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, opisanega v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženki je očitala, da najmanj v obdobju zadnjih šestih mesecev ni prihajala na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožeče stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Pri tem je svojo prisotnost z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko delavke B.B. lažno prikazovala, s čimer je tožečo stranko spravila v zmoto in jo zapeljala, da ji je ta v škodo svojega premoženja obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in povračilo stroškov za prihod na delo ter prehrano med delom, čeprav do tega ni bila upravičena. Toženka je svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravila, zato je v skladu z 42. členom ZDR in 44. členom ZDR-1 upravičena do plačila za opravljeno delo. Ker ni bilo ugotovljeno, da se je na različne lokacije (fakultete oziroma dom predpostavljene) vozila zaradi zasebnih interesov, ampak zaradi izpolnjevanja nalog po pogodbi o zaposlitvi, je izpodbit tudi v tej smeri podan pritožbeni očitek, da ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Vtoževanih izplačil in povrnitev stroškov tako ni prejela neutemeljeno. Ker škoda kot ena izmed predpostavk, ki mora biti kumulativno podana za obstoj civilnega delikta, tožeči stranki ni nastala, v tem sporu ni podana odškodninska odgovornost toženke.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
Da bi bilo mogoče sodbo vsebinsko preizkusiti, mora med drugim imeti razloge o odločilnih dejstvih. Pogoj je, da so ta dejstva, čeprav samo v delu posameznega dokaza prepoznana, in da so s preostalimi dejstvi, posredovanih po tem ali drugih dokazih, vsaj konfrontirana.
ZPIZ-1 člen 75, 76, 122, 122/1, 122/1-3, 123, 409.. BMKSZ člen 21.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina
Tožnici je bila z odločbo z dne 16. 2. 2011 vdovska pokojnina pravilno odmerjena na podlagi določbe 122. člena ZPIZ-1 od invalidske pokojnine, ki bi uživalcu pripadala na dan smrti, in ne od tiste, katere je uživalec dejansko prejemal. Pravica je bila priznana na podlagi moževe slovenske in srbske pokojninske dobe (32 let, 10 mesecev in 17 dni), ki je zadostovala za priznanje samostojne pravice skladno z 21. členom Sporazuma z Makedonijo. Pokojnina je bila odmerjena po 75. in 76. členu v zvezi s 409. členom ZPIZ-1, ki je takrat veljal, in sicer v višini 70 % pokojninske osnove izračunane na podlagi 18-letnega mesečnega povprečja plač oziroma osnov zavarovanja. Upoštevaje 123. člen ZPIZ-1 je bila vdovska pokojnina odmerjena v višini 70 % zneska pokojnine, ki bi ob smrti šla njenemu možu.
ZDru-1 člen 30, 40, 40/3. ZIZ člen 270, 271. ZFPPIPP člen 230, 231.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb - vsebina začasne odredbe - prepoved uvedbe stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - društvo, ki deluje v javnem interesu - odločanje o začetku stečajnega postopka - oškodovanje upnikov
Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka je tudi dolžnik (231. člen ZFPPIPP). To je njegova pravica in obveznost. Prav zato mu ni mogoče prepovedati predlaganja oziroma uvedbe stečaja. V primeru njegove insolventnosti (in več upnikov) bi namreč neuvedba stečaja pomenila oškodovanje drugih upnikov. Glede na navedeno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da toženi stranki ni mogoče s sodno odločbo prepovedati postopanja, ki mu ga ob nastopu določenih pravnorelevantnih okoliščin (likvidnosti) nalaga zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001154
ZFPPIPP člen 300, 300/2. OZ člen 83, 1013.
poroštvo - obličnost poroštvene izjave - stečajni dolžnik - predmet pogodbe - solidarno poroštvo - vsebina pogodbe - obveznost glavnega dolžnika in poroka
Pogoj pisnosti pri poroštvu ni namenjen sam sebi, ampak se zahteva predvsem zato, da je obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.