OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000164
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 92. OZ člen 50, 50/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - lastninska tožba - verjetno izkazana terjatev - izkaz lastništva - komisijska pogodba - navidezna komisijska pogodba
Za odločitev zadostuje ugotovitev, da je tožnica preko družbe S., d.d., traktor, ki ga je podedovala od očeta, prodala v komisijski prodaji tej družbi, toženec pa je nato od komisionarja kupil sporni traktor, ki ga ima v posesti. S tem pa terjatev, ki jo ima tožnica do toženca na vrnitev traktorja, v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni izkazana niti s stopnjo verjetnosti.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.
V tožnikovem primeru delovna leta od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 1. 4. 2015, znašajo 45 let. Minimalna pokojninska doba pokriva 1/3 omenjenega obdobja. Tožnik bi tako za priznanje invalidske pokojnine moral dopolniti 15 let pokojninske dobe. Tožnikova skupna slovenska zavarovalna doba je znašala 4 leta 6 mesecev in 6 dni. Skupaj z nemško zavarovalno dobo je tožnik dopolnil 9 let 3 mesece in 6 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, kar ne zadostuje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
mobing - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Kar zadeva pritožbene navedbe o tem, da ni enotne definicije mobinga in na njih temelječa pritožbena izvajanja, ki psihično nasilje enačijo z mobingom, je potrebno opozoriti, da je kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1) mogoče storiti z enim ali več izvršitvenih načinov, torej s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem. Ni torej pritrditi pritožbi, ki mobing enači s psihičnim nasiljem, ker mobing predstavlja izvršitveno ravnanje trpinčenja, ki se obdolženki niti ne očita (primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 7226/2009 z dne 15.9.2011).
Pritrditi pa je pritožbi v delu, ko navaja, da v opisu inkriminiranih ravnanj obdolženke ni konkretiziran zakonski znak neenakopravne obravnave oškodovanke.
Kaj takega pa ne izhaja niti iz razlogov napadene sodbe, kjer sicer sodišče prve stopnje navaja, da je bila oškodovanka neenako obravnavana na večernih sestankih v P. in v dejstvu, da je morala v P. kljub komaj trimesečni zaposlitvi v zavodu, edina skrbeti za kar tri varovanke (sodba str. 86), vendar vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča ne dosega praga kaznivosti v smislu prepovedane diskriminacije iz 6. člena ZDR-1.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - aktivna legitimacija upnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kot dedič odgovoren za dolg zapustnice na podlagi 142. člena ZD. Zavarovalnica tako pravilno na podlagi cesije terja zavarovalnino, ki jo je izplačala banki, pri kateri je zapustnica imela odprt račun.
zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž - lastninskopravna razmerja na skupnih delih - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku
Glede pripadajočega zemljišča k stavbi je prvostopenjsko sodišče zgolj ugotovilo, da je parcela št. *2, k.o. X, kot pripadajoče zemljiške k stavbi že določena in v zemljiški knjigi vpisana kot splošni skupni del stavbe z ID X-17. Ta ugotovitev je skladna z zemljiškoknjižnimi podatki in zato pravilna. Odločitev o določitvi solastniških idealnih deležev na splošnih skupnih delih stavbe je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi neprerekanih navedb predlagateljev ter podatkov elaborata za katastrski vpis stavbe (3. točka 9. člena ZVEtL). Glede te, za pritožnico sporne odločitve, pa pritožbeno sodišče meni, da na njen pravni položaj glede zatrjevane lastnine na garaži v ničemer ne vpliva. Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, upoštevaje drugi odstavek 7. člena in prvi odstavek 25. člena ZVEtL, ne postane materialno pravnomočna. Udeleženci in druge osebe lahko svoje zahtevke glede skupnih in posameznih delov uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih.
Ob hišni preiskavi pri obdolžencih niso ugotavljali oziroma niso ugotovili, čigave so sadike konoplje, ugotovili so namreč le, da so bile posajene na parceli, ki je v lasti obdolžencev. Kdo konkretno je konopljo gojil, niso preverjali.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je zatrjevala, da ji je tožena stranka očitala, da ne dela dobro in dovolj oziroma, da ne zna delati, da ji je odvzela ključe ordinacije, da je kričala nanjo pred pacienti, da jo je na delovnem mestu fotografirala, da ji ni odobrila dopusta in v času od januarja do maja 2012 izvajala druga podobna ravnanja, ki jih je sama doživljala kot mobing. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in ob uporabi načela obrnjenega dokaznega bremena, utemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka nad tožnico od januarja 2012 dalje izvajala mobing. S svojimi ponavljajočimi ravnanji v daljšem časovnem obdobju, ki so bila graje vredna in usmerjena proti tožnici na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, je tožnico trpinčila, zato ji je ta skladno s 7. alinejo 112. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - domnevni lastnik nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ponovna prekinitev postopka - prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodišča
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialnopravne določbe SPZ (99. in 11. člen). Tožnik je vknjižen kot lastnik sporne parc. št. 1, k.o. X, v zemljiški knjigi. Zakonsko domnevo iz prvega odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je tožena stranka v postopku uspela izpodbiti, ker je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 3160/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 300/2016 ugotovljeno, da je lastnica navedene parcele družba J., d.o.o. Ker navedena pravnomočna odločitev v sporu zaradi ugotovitve lastninske pravice dokazuje, da tožnik ni lastnik sporne nepremičnine in tudi ni podal trditev, da bi bil dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik), ni upravičen zahtevati od tožencev zaščite pred posegi v lastninsko pravico.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, ker je tožnik proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vložil ustavno pritožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pomembno, da je delavec seznanjen z delodajalčevimi zahtevami glede pričakovanih rezultatov dela. Nadrejeni je tožničino delo zavračal brez vsebinskih usmeritev in ustrezne obrazložitve, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica ne more biti odgovorna za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela.
pogodbena kazen - dolžnikova odgovornost za zamudo - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - nebistvena sestavina pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - razvezana pogodba - prodajna pogodba
Prodajna pogodba bi ex lege prenehala zaradi neudeležbe tožene stranke na skupščini 31. 8. 2009 ali zaradi neizvedbe skupščine ciljne družbe iz kakšnih drugih razlogov le, če bi pravdni stranki takšno sestavino določili kot bistveno sestavino prodajne pogodbe. Pogodba je razvezana po samem zakonu, če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dogovor o udeležbi tožene stranke na skupščini predstavlja stransko obveznost sporne prodajne pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica hoji in tlem na območju, ki ga je poznala in je vedela, da tam obstoja udarna jama, ni posvečala dovolj pozornosti, udarno jamo pa bi vsekakor lahko opazila, saj ni bila pokrita z novo zapadlim snegom, na razpolago pa je imela tudi dovolj široko pohodno površino, da bi se udarni jami lahko izognila.
OZ člen 190, 193, 194, 195, 371. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 132, 210, 210/1, 214, 394.
razdrta pogodba - pravila vračanja - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - vrnitev koristi - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - vrednost stvari - trenutek sklenitve pogodbe - valorizacija
V našem pravu velja obogatitveno načelo, kar pomeni, da okoriščenec, če je bil v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. To velja za vse dobroverne okoriščence, ne le za prejemnike odškodnine za telesne poškodbe po 195. členu OZ.