zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do prenehanja potreb po tožnikovem delu iz organizacijskih razlogov, in da je tožena stranka dokazala utemeljenost organizacijskega razloga. Finančni rezultati so toženo stranko vodili, da se je odločila za drugačno razporejanje dela. Delo, ki ga je opravljal tožnik, je v celoti prerazporedila na preostala dva delavca, zaposlena pri delodajalcu v oddelku orodja, kar kaže na odločitev tožene stranke, da spremeni organizacijo dela tako, da za enega delavca zmanjša število delavcev in njegovo delo prerazporedi med druge delavce. Navedeno je organizacijski razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov, v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000816
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 165, 165/1, 352.
obvezna zavarovanja v prometu - obvezno avtomobilsko zavarovanje - invalidsko zavarovanje - pravica do invalidnine - mesečna renta - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - primanjkljaj kot škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja (vložitev tožbe) - sprememba tožbe - zapadlost odškodninske obveznosti - poravnava
Prvi odstavek 18. člen ZOZP trenutek nastanka pravice do uveljavljanja odškodninskega zahtevka določa tako, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahteva poplačilo šele potem, ko so ostali oškodovanci že poplačani. Ostali oškodovanci imajo torej prednost pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokler ostali oškodovanci niso poplačani niti še ni jasno, kolikšen bo ostanek od zavarovalne vsote in tudi ne, če ga bo sploh kaj. Zato zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more biti po višini opredeljen, še preden so ostali oškodovanci poplačani. Do takrat tudi ne more niti nastati, niti zapasti, saj obseg škode še ni znan.
Ker gre za izračun škode, ki bi sicer v prihodnosti šele nastajala, si je pri konkretnem izračunu potrebno pomagati s predvideno preostalo delovno dobo. Položaja, ko toženi stranki izguba še ni nastala, vendar pa je gotovo, da bo nastala, in jo je mogoče celo že številčno opredeliti, ZOZP ni uredil. Nastala je zakonska praznina, ki jo je treba zapolniti. Zapolni se lahko tako, da se, enako kot zahtevek tožeče stranke, kapitalizira tudi odškodnino, ki jo bo morala plačevati tožena stranka v obliki rente.
pogodbena kazen - dolžnikova odgovornost za zamudo - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - nebistvena sestavina pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - razvezana pogodba - prodajna pogodba
Prodajna pogodba bi ex lege prenehala zaradi neudeležbe tožene stranke na skupščini 31. 8. 2009 ali zaradi neizvedbe skupščine ciljne družbe iz kakšnih drugih razlogov le, če bi pravdni stranki takšno sestavino določili kot bistveno sestavino prodajne pogodbe. Pogodba je razvezana po samem zakonu, če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dogovor o udeležbi tožene stranke na skupščini predstavlja stransko obveznost sporne prodajne pogodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004244
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 168, 168/2, 179, 965.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - soprispevek - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči spornega dne, ko je kot zaposleni pri prvotoženi stranki opravljal delo gozdarja sekača. V postopku je zatrjeval, da se je pri prepenjanju lesa za panj ujeti bor sprostil in tožnika, ki je stal na nasprotni strani, da bi zamenjal smer zbiranja hlodov s prevezom, udaril v nogo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na naravo dela, ki ga je tožnik opravljal za toženo stranko, skladno s 150. členom OZ podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke, in da je k nastanku škodnega dogodka zaradi kršitev pravil varnega dela prispeval tudi tožnik. Njegov soprispevek je pravilno ocenilo na 20 %, ker je s svojo pozicijo pri prepenjanju lesa kršil pravila varnega dela. Ugotovitve izvedenca, da so nesreče v gozdu pogoste, da že majhna nepozornost lahko povzroči nesrečo in da tudi izkušeni delavci kaj spregledajo, kažejo na to, da je delo, ki ga je opravljal tožnik za toženo stranko, res nevarno, zato je ugotovljeni soprispevek v višini 20 % primeren.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - uporaba novelirane določbe zakona
Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000164
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 92. OZ člen 50, 50/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - lastninska tožba - verjetno izkazana terjatev - izkaz lastništva - komisijska pogodba - navidezna komisijska pogodba
Za odločitev zadostuje ugotovitev, da je tožnica preko družbe S., d.d., traktor, ki ga je podedovala od očeta, prodala v komisijski prodaji tej družbi, toženec pa je nato od komisionarja kupil sporni traktor, ki ga ima v posesti. S tem pa terjatev, ki jo ima tožnica do toženca na vrnitev traktorja, v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni izkazana niti s stopnjo verjetnosti.
Toženka je tožniku v spornem obdobju brez pravne podlage obračunavala nižjo osnovno mesečno plačo od plače, dogovorjene in določene v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka ni dokazala obstoja dogovora o nižji plači. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo terjatev iz naslova razlike v plači.
Tožena stranka je sporno infrastrukturo zgradila leta 1987, takrat pa se je vrednost nepremičnine zmanjšala. Ker tega leta tožeča stranka še ni bila lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka ni oškodovanec v smislu prvega odstavka 131. člena OZ. Njej se namreč premoženje ni v ničemer zmanjšalo, kot navadno škodo opredeljuje 132. člen OZ. Premoženje se je zmanjšalo kvečjemu tedanjemu lastniku te nepremičnine ob izgradnji kanalizacije, ne pa tožeči stranki, ki je nepremičnino v takšnem stanju pridobila šele leta 2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke v obravnavanem delu neodpravljivo nesklepčna.
Oškodovanec ima pravico do izbire med dvema možnima načinoma povrnitve škode - vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali plačilom denarne odškodnine. Tožeča stranka je poškodovano kanalizacijo sama sanirala, v predmetnem sporu pa od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov sanacije. S tem je izbrala svoj zahtevek v smislu četrtega odstavka 164. člena OZ. Zato so materialnopravno zmotna pritožbena izvajanja, da bi tožeča stranka morala toženi stranki dopustiti oziroma ji dati možnost, da sama sanira poškodovano kanalizacijo.
Sodišče ni dolžno iz nasprotujočih si trditev pravdne stranke po uradni dolžnosti iskati tistega sklopa navedb, ki bi bil za to pravdno stranko najugodnejši. V takem primeru je za manj ugoden razplet postopka odgovorna stranka sama, ki je takšne trditve podala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pomembno, da je delavec seznanjen z delodajalčevimi zahtevami glede pričakovanih rezultatov dela. Nadrejeni je tožničino delo zavračal brez vsebinskih usmeritev in ustrezne obrazložitve, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica ne more biti odgovorna za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Utemeljeno tožnica navaja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje glede na uspeh v tem sporu poleg priznanih stroškov priznati še stroške izvedenine in stroške pričnine. Ni pa upravičena do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca, ker ima odvetnik sedež izven območja sodišča, pred katerim je tekel postopek, in izven kraja bivanja tožnice.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 143/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - elementi kaznivega dejanja - odpravnina
Tožniku je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi upravičena oseba. Direktorica je bila pooblaščena za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi poslovnika tožene stranke in svoje pogodbe o zaposlitvi.
V tožnikovem primeru delovna leta od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 1. 4. 2015, znašajo 45 let. Minimalna pokojninska doba pokriva 1/3 omenjenega obdobja. Tožnik bi tako za priznanje invalidske pokojnine moral dopolniti 15 let pokojninske dobe. Tožnikova skupna slovenska zavarovalna doba je znašala 4 leta 6 mesecev in 6 dni. Skupaj z nemško zavarovalno dobo je tožnik dopolnil 9 let 3 mesece in 6 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, kar ne zadostuje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - aktivna legitimacija upnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kot dedič odgovoren za dolg zapustnice na podlagi 142. člena ZD. Zavarovalnica tako pravilno na podlagi cesije terja zavarovalnino, ki jo je izplačala banki, pri kateri je zapustnica imela odprt račun.
Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi listin, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevane osebe A. V. ni seznanilo z navedenimi listinami, te pa so očitno vplivale na odločitev sodišča prve stopnje, da se ga preda Republiki Avstriji, mu je bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. S tem je bila zahtevani osebi kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije.
OZ člen 190, 193, 194, 195, 371. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 132, 210, 210/1, 214, 394.
razdrta pogodba - pravila vračanja - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - vrnitev koristi - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - vrednost stvari - trenutek sklenitve pogodbe - valorizacija
V našem pravu velja obogatitveno načelo, kar pomeni, da okoriščenec, če je bil v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. To velja za vse dobroverne okoriščence, ne le za prejemnike odškodnine za telesne poškodbe po 195. členu OZ.