prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z določbo drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Pritožnik obstoju teh pogojev niti ne nasprotuje. Prav tako ni nobenega dvoma, da je bila prodana nepremičnina brez opreme, oba predhodna sklepa v postopku prodaje pa sta pravnomočna. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 343, 343/3.
stranka postopka - osebni stečaj dolžnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravni učinek - vlaganje pravnih sredstev - pravne posledice
Kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba?
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
pogodba o dobavi toplotne energije - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - glavna obravnava - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Da je bil v spornem obdobju toženec etažni lastnik na naslovu P. in da je bila toplotna energija dobavljena, toženec sploh ni oporekal. Za dokazovanje trditve, da tožničin obračun stroškov ogrevanja ni bil pravilen, pa toženčeva izpoved ne bi zadoščala, saj gre za strokovno vprašanje. Nanj bi lahko odgovoril izvedenec, ki ga je toženec predlagal prepozno, šele v svoji drugi pripravljalni vlogi. Ker gre za spor majhne vrednosti, sodišče tega dokaznega predloga v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati. Toženec se je torej za dokazovanje navedenega dejstva prikrajšal sam. Za povrh se je sprva skliceval na domnevno nepravilen način obračuna, šele v zadnji pripravljalni vlogi, torej prepozno, pa je začel trditi, da je bila poraba napačno odmerjena.
objava popravka - odgovornost odgovornega urednika - pravica do objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - definicija gospodarskega subjekta - vsebinski kriterij - pravica do svobode izražanja
Pravilna razlaga namena določb iz tretjega odstavka 27. člena ZMed je, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma objavi se popravek nanaša.
Vsebina predlaganih popravkov ne vsebujeta vsebinskih kriterijev za objavo in sta podana odklonitvena razloga.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 111, 111/1, 111/1-8, 111/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnik je navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki od leta 1995, najprej kot pismonoša na pošti. Zaradi ukinitve pošte, na drugi pošti naj bi se obseg njegovega dela povečal in tega dela ni več zmogel opraviti v rednem delovnem času. Nadrejeni so ga stalno silili, naj dela hitreje, čeprav to ni bilo mogoče, na delo je prihajal ob 5. uri zjutraj, odhajal pa med 16. in 17. uro, nadur pa mu tožena stranka ni priznavala. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bil tožnik obravnavan enako kot ostali pismonoše pri toženi stranki in tudi enako plačan. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 ni prišlo, zato tudi ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003365
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 9, 23, 23/1, 23/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Na dan škodnega dogodka je tožnik opravljal delo reševalca iz vode na zunanjem bazenu v parku, ko ga je na spodnjo ploščad hotela poklical sodelavec zaradi nujne pomoči pri reševanju starejše gospe, ki je bila takrat že skoraj nezavestna in je kazala znake očitne življenjske ogroženosti ter je potrebovala nujno medicinsko pomoč. Tožnik je z namenom, da bi poklical interventno vozilo, stekel do reševalne enote v termah, vendar s telefona v reševalni enoti ni mogel opraviti klica na št. 112. Zato se je napotil do recepcije, do katere vodi 10 metrov dolg hodnik medicine dela, ki pa je bil zaradi predhodnega čiščenja na določenem delu moker in spolzek. Tožnik je na mokrih tleh padel na hrbet ter z desno nogo trčil v spodnji del steklenih vrat, ki so se razbila, steklo pa je tožnika poškodovalo tako, da ga je globoko porezalo po desni nogi. Drugotožena stranka je ravnala v nasprotju s 43. členom ZDR in 5. členom ZVZD in tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja (tožena stranka bi morala postaviti obvestila, da gre za mokra tla; ni zagotovila možnosti interventnih klicev z reševalne postaje; ni omogočila uporabe komunikatorjev). Zato je podana njena krivdna odgovornost za nastanek škodnega dogodka.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. Odvetniška tarifa člen 20, 20/2.
izvršilni stroški
Že iz razloga, ker je M.A. z eno vlogo, za katero je priglasila stroške, ugovarjala v več izvršilnih zadevah, o njenih ugovornih navedbah pa je sodišče v nadaljevanju odločalo parcialno v vsaki zadevi posebej s samostojnim sklepom, je prvostopenjska odločitev, da vse stroške ugovora krije upnica iz ene zadeve, to je zadeve In 287/2013, zmotna.
spori majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - aktivna legitimacija upravnika - dolžnost plačila upravniku - dokazno in trditveno breme - stavba z več vhodi - odpoved pogodbe o upravljanju
Pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celotni stavbi, doseženo kvalificirano soglasje večine po (vseh) solastniških deležih in ne zadošča večina v posameznem vhodu.
ZPP člen 155, 155/2. - člen 4, 11, 11/3. - tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-1, 20-2.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe - nagrada za narok - pripravljalna vloga v pravdi - zastopanje na naroku - odvetniški stroški
Sodišče pri odmeri nagrade upošteva vrednost spornega predmeta, o kateri je odločalo, za odmero nagrade v primeru spremembe vrednosti spornega predmeta od njene spremembe dalje pa je treba upoštevati novo vrednost spornega predmeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00000137
ZPP člen 458, 458/1, 451, 452. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/3.
dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - pogodbena kazen - postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do zasebnosti - svobodna gospodarska pobuda - konkurenca ustavnih pravic
Tožena stranka očita tožeči stranki, da je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti kršila, ker je D. P. poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je razkrila konkretne podatke, ki se nanašajo na poslovanje z družbo M. d. o. o., torej družbo, s katero je poslovala tožena stranka. Kateri podatki pomenijo poslovno skrivnost, lahko namreč v prvi vrsti določi družba sama. Kot takšne lahko označi katerekoli podatke (tudi manj pomembne), razen tistih, ki so po zakonu javni in tistih, ki se nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je J. G. zgolj "kliknila v Google", in se ji je že prikazalo sporno elektronsko sporočilo, pa je pravilen tudi pravni zaključek, da dejstvo, da je sporočilo prebrala in ga natisnila, sicer pomeni poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti, da pa je do tega posega prišlo zaradi malomarnosti tožeče stranke, ki je na službenem računalniku tožene stranke, ki so ga sicer uporabljali drugi uslužbenci, odprla svojo zasebno elektronsko pošto in se po uporabi le-te iz nje ni odjavila. J. G. je na sporočilo naletela slučajno (po naključju), med uporabo svojega računalnika, ki ga je občasno uporabljal tudi tožnik, za pregledovanje svoje elektronske pošte, iz katere se je (očitno) pozabil odjaviti.
Toženka je tožniku v spornem obdobju brez pravne podlage obračunavala nižjo osnovno mesečno plačo od plače, dogovorjene in določene v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka ni dokazala obstoja dogovora o nižji plači. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo terjatev iz naslova razlike v plači.
Tožena stranka je sporno infrastrukturo zgradila leta 1987, takrat pa se je vrednost nepremičnine zmanjšala. Ker tega leta tožeča stranka še ni bila lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka ni oškodovanec v smislu prvega odstavka 131. člena OZ. Njej se namreč premoženje ni v ničemer zmanjšalo, kot navadno škodo opredeljuje 132. člen OZ. Premoženje se je zmanjšalo kvečjemu tedanjemu lastniku te nepremičnine ob izgradnji kanalizacije, ne pa tožeči stranki, ki je nepremičnino v takšnem stanju pridobila šele leta 2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke v obravnavanem delu neodpravljivo nesklepčna.
Oškodovanec ima pravico do izbire med dvema možnima načinoma povrnitve škode - vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali plačilom denarne odškodnine. Tožeča stranka je poškodovano kanalizacijo sama sanirala, v predmetnem sporu pa od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov sanacije. S tem je izbrala svoj zahtevek v smislu četrtega odstavka 164. člena OZ. Zato so materialnopravno zmotna pritožbena izvajanja, da bi tožeča stranka morala toženi stranki dopustiti oziroma ji dati možnost, da sama sanira poškodovano kanalizacijo.
Sodišče ni dolžno iz nasprotujočih si trditev pravdne stranke po uradni dolžnosti iskati tistega sklopa navedb, ki bi bil za to pravdno stranko najugodnejši. V takem primeru je za manj ugoden razplet postopka odgovorna stranka sama, ki je takšne trditve podala.
ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6, 41, 42, 42/2.. ZDR-1 člen 10, 37, 109, 109/1, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da Uradu za preprečevanje pranja denarja ni pravočasno pisno poročala o nameravani transakciji, saj je pisno sporočilo o nameravani transakciji posredovala šele 30. 1. 2015 in ne prvi delovni dan po zaznavi razlogov za sum pranja denarja in financiranja terorizma, tj. 22. 1. 2015, oziroma naslednji dan po ustnem obvestilu, tj. 23. 1. 2015. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opisano tožničino ravnanje, ki ga ne zanika, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica hoji in tlem na območju, ki ga je poznala in je vedela, da tam obstoja udarna jama, ni posvečala dovolj pozornosti, udarno jamo pa bi vsekakor lahko opazila, saj ni bila pokrita z novo zapadlim snegom, na razpolago pa je imela tudi dovolj široko pohodno površino, da bi se udarni jami lahko izognila.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik spornega dne opravljal krmljenja živali in s tem kršil navodila osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dvignil vedro vode, v katerega je nalil približno 2 litra vode in ga z desno roko odložil na tla, s tem pa ni kršil navodil osebne zdravnice, saj ni imel prepovedi obremenjevanja in delanja z desno roko. Tožena stranka tako ni dokazala, da naj bi tožnik na dan kontrole bolniškega staleža obremenjeval in delal z levo roko, glede na navodila tožnikove osebne zdravnice, pa je desno roko tožnik lahko obremenjeval. Tožnik je v času bolniškega staleža ravnal v skladu z navodili osebne zdravnice in jih ni kršil, zato mu ni mogoče očitati hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa ni kršil 37. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
mobing - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Kar zadeva pritožbene navedbe o tem, da ni enotne definicije mobinga in na njih temelječa pritožbena izvajanja, ki psihično nasilje enačijo z mobingom, je potrebno opozoriti, da je kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1) mogoče storiti z enim ali več izvršitvenih načinov, torej s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem. Ni torej pritrditi pritožbi, ki mobing enači s psihičnim nasiljem, ker mobing predstavlja izvršitveno ravnanje trpinčenja, ki se obdolženki niti ne očita (primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 7226/2009 z dne 15.9.2011).
Pritrditi pa je pritožbi v delu, ko navaja, da v opisu inkriminiranih ravnanj obdolženke ni konkretiziran zakonski znak neenakopravne obravnave oškodovanke.
Kaj takega pa ne izhaja niti iz razlogov napadene sodbe, kjer sicer sodišče prve stopnje navaja, da je bila oškodovanka neenako obravnavana na večernih sestankih v P. in v dejstvu, da je morala v P. kljub komaj trimesečni zaposlitvi v zavodu, edina skrbeti za kar tri varovanke (sodba str. 86), vendar vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča ne dosega praga kaznivosti v smislu prepovedane diskriminacije iz 6. člena ZDR-1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - uporaba novelirane določbe zakona
Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona.
pogodbena kazen - dolžnikova odgovornost za zamudo - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - nebistvena sestavina pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - razvezana pogodba - prodajna pogodba
Prodajna pogodba bi ex lege prenehala zaradi neudeležbe tožene stranke na skupščini 31. 8. 2009 ali zaradi neizvedbe skupščine ciljne družbe iz kakšnih drugih razlogov le, če bi pravdni stranki takšno sestavino določili kot bistveno sestavino prodajne pogodbe. Pogodba je razvezana po samem zakonu, če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dogovor o udeležbi tožene stranke na skupščini predstavlja stransko obveznost sporne prodajne pogodbe.