ocena vrednosti zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - prosti preudarek
Ugotovitev vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku ima pomen le za odmero sodne takse, ki se odmeri oziroma plača od čiste vrednosti zapuščine. Ugotovitev vrednosti zapuščine ni del izreka, zato se dedič zoper to ne more pritožiti, lahko pa vloži ugovor zoper plačilni nalog. Glede na to, da plačilni nalog dediču takrat sploh še ni bil poslan, je sodišče ugovor zavrglo kot preuranjen.
sklenitev sodne poravnave - vrnitev dela plačane sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - vmesna sodba - več tožencev - delna sodba
Dejstvo, da je med pravdo bila izdana vmesna sodba o temelju odškodninskega zahtevka med tožečo stranko in toženo zavarovalnico, nato pa je bila sklenjena sodna poravnava, ne pomeni, da tožeča stranka nima pravice do povračila 2/3 sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki, ki je sklenila poravnavo s toženo stranko, ustrezni del takse vrne.
začetek postopka osebnega stečaja - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - trditveno in dokazno breme - domneva o insolventnosti dolžnika
Če je dolžnik zaposlen ali ne, nikakor ni dokazal, da bi prejemal take zneske, iz katerih bi lahko poplačal svoj dolg.
Tudi če bi dolžnik vso svojo bruto minimalno plačo porabil za poplačilo upnikove terjatve, bi za to porabil več kot 10 let, to pa seveda ne pomeni, da je v določenem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, pri čemer iz 14. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon kot "določeno obdobje" predvideva rok dveh mesecev, nikakor pa ne več let.
Domneva je seveda izpodbojna, pri čemer pa je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da ima dovolj premoženja za poplačilo svojih obveznosti, kot je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.
Upniku ni mogoče odreči interesa za začetek stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka namreč začne delati tudi stečajni upravitelj, ki podrobno preveri stanje dolžnikovega premoženja in bedi nad njegovim unovčenjem, odpirajo pa se tudi možnosti vložitve izpodbojnih tožb v smislu pododdelka 5.3.4 ZFPPIPP.
Pritrditi je pritožbi zagovornika, ki v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in ugotavlja obstoj kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadeni sklep nima razlogov o dejstvih, ki se nanašajo na hišno preiskavo, katere zakonitost je v predlogu za izločitev dokazov, ob ostalem, problematiziral obdolženec.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00002675
OZ-UPB1 člen 6, 82, 619, 625, 649.. ZGO-1 člen 2, 81, 81/1, 88.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - nadzornik gradbenih del - strokovni nadzor - odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določbe OZ o podjemni pogodbi, saj iz citirane pogodbe ne izhaja zaveza toženca, da bo izvajal nadzor nad gradnjo v smislu gradbenega nadzora po ZGO-1.
Tožnica si je kot naročnik v konkretnem primeru želela sama zagotoviti svojega nadzornika, ki bi opravljal nadzor nad gradnjo MHE in obnovo cest, ker je to bilo v njenem interesu. Tožnica ni potrebovala gradbenega nadzornika v skladu z določbami ZGO-1, saj ni bila investitor, ampak naročnik.
predznamba lastninske pravice - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - sodna poravnava - sodna poravnava pod odložnim pogojem
Razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) je veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravilen pravni pouk - možnost dajanja pripomb na zapisnik - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - olajševalne in obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe - odločilna dejstva
Odločilna dejstva so dejstva iz opisa dejanja, povzetem v izreku sodbe. Objektivna resnost grožnje ne more biti odvisna od posameznikovega dojemanja izrečenih besed kot izvršitvenega ravnanja, temveč je treba izhajati iz njihove vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000873
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 452/2, 453, 458, 458/1. OZ člen 126.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - dokazni predlog - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - pogodba v korist tretjega
Predloga, naj sodišče opravi obravnavo, ne more nadomestiti dokazni predlog.
Toženec je popravilo svojega vozila očitno naročil tožničinemu direktorju osebno, vendar je naknadno pristal, da bo dolgovano plačilo izvršil tožnici. Takšno razmerje pa je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo po pravilih, ki veljajo za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ).
Toženec ni ravnal namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti (1. odstavek 177. člena ZDR-1), zato ni podana s strani tožeče stranke očitana odškodninska odgovornost, ker ni poskrbel, da bi bila globa po odločbi o prekršku plačana v roku 8 dni.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z določbo drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Pritožnik obstoju teh pogojev niti ne nasprotuje. Prav tako ni nobenega dvoma, da je bila prodana nepremičnina brez opreme, oba predhodna sklepa v postopku prodaje pa sta pravnomočna. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
sodni izvedenec - odmera nagrade in stroškov izvedencu - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
dolžnost plačila upravniku - verzija - plačilo obratovalnih stroškov - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - substanciranje trditev
Tožeča stranka (za katero je sodišče ugotovilo, da ni bila upravnik) na podlagi pravil o verziji vtožuje povrnitev stroškov obratovanja. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, tožeča stranka ni podala trditev o tem, da se je lotila tujega posla zato, ker ga ni bilo mogoče odložiti, saj bi sicer nastala škoda ali bila zamujena očitna korist (199. člen OZ), ki se nanašajo na poslovodstvo brez naročila in bi utemeljevale njen zahtevek za povrnitev obratovalnih stroškov. V pritožbi sicer navaja, da bi imelo neizpolnjevanje obveznosti po računih dobaviteljem za posledico prekinitev ali motenost dobave, kar je v nasprotju s trditvami tožene stranke, da je za vtoževano obdobje račune dobaviteljem plačeval "nov" upravnik.
začetek kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta
Obtožni akt lahko sodišče prve stopnje zavrže le pred začetkom kazenskega postopka (tako tudi 4. točka komentarja k 435. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004). Če se torej pomanjkljivosti obtožbe, navedene v 437. členu ZKP, ugotovijo po uvedbi kazenskega postopka, se ta lahko konča le z ustavitvijo postopka oziroma z zavrnilno ali oprostilno sodbo.
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. OT tarifna številka 27, 27/7, 27/7-3, 39, 39/4.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Po prvem odstavku 34. člena ZIZ mora sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev slediti. Iz tega razloga upniku predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ni potrebno z ničemer utemeljevati ali obrazlagati, razen, da navede sredstvo.
Ob tem je pritožnik pritožbo, ki je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno posredoval Okrožnemu sodišču v Kranju, tako da tudi iz tega izhaja, da je bilo dovolj jasno, katero je tisto sodišče, ki ga je pozvalo na dopolnitev predloga in ki mu torej mora dopolnitev tudi poslati. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da bi pritožnik dopolnitev predloga pomotoma poslal nepristojnemu sodišču.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za ravnanje njenih organov - protipravnost ravnanja policistov - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Odločitev Sektorja za pritožbe zoper policijo ni odločitev, na katero bi bilo sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja vezano. V skladu s 131. členom OZ je tako sodišče tisto, ki presodi, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru in če niso, tožbeni zahtevek zavrne.
Ker iz Pogodbe same izhaja, da je njena priloga seznam osnovnih sredstev, materiala, trgovskega blaga, polizdelkov in nekurantnega blaga, obe stranki pa sta Pogodbo s tako vsebino podpisali, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen sklep sodišča prve stopnje, da predmet obveznosti med strankama ni bil določen. Predmet obveznosti mora biti določen, vendar pa zadošča tudi, če je določljiv. Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti.
Tožena stranka bi morala v primeru, da bi zahtevala znižanje kupnine, določno navesti katerih predmetov ni dobila ter kateri predmeti so imeli napake, določno navesti delež zmanjšane vrednosti predmeta izpolnitve in zahtevek za znižanje kupnine ustrezno ovrednotiti po posameznih postavkah. Ker tožena stranka teh trditev ni konkretizirala, prav tako pa tudi ni podala določenega zahtevka, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Tožeča stranka je toženo stranko na nekonkretiziranost njenih navedb opozorila že tekom postopka na prvi stopnji, zato dodatno opozorilo sodišča v tej smeri ni bilo potrebno.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 325, 326, 337, 337/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - priznana terjatev - zavrženje tožbe - stroški postopka - dovoljene pritožbene novote - pravni interes za vodenje postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - samostojna pritožba - dopolnilni sklep o stroških
Glede na pravočasno prijavo vtoževane terjatve in njeno priznanje v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde o tej terjatvi.
Dopolnilni sklep je samostojni sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep.