postopek za ureditev meje - predlog za ureditev meje - nepopolna vloga - nezadostno število izvodov prilog
Predlagateljica bi morala sodišču predložiti toliko izvodov predloga in prilog, kolikor je lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna. Tej procesni zahtevi se predlagateljica ne more izogniti, češ da njeni nasprotniki listine, ki jih je priložila svojemu predlogu, že imajo. Ker predlagateljica tega dejstva na naroku ni izpostavila, ampak je to storila šele v pritožbi, gre za nedopustno in predvsem nedokazano pritožbeno novoto.
ZDR člen 126, 127.. ZDR-1 člen 128, 128/1, 134, 167, 167/1.. ZZVZZ člen 80, 81.
nadurno delo - bolniški stalež - bruto plača delavca
Glede obračuna plače za september 2015 tožena stranka ni upoštevala, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šele sodišče v tem sporu priznalo tožniku bolniški stalež. Po določbah 80. in 81. člena ZZVZZ lahko le osebni zdravnik ugotavlja nezmožnost za delo do 30 dni. Iz potrdila o upravičeni zadržanosti od dela izhaja, da je bil tožnik v času od 10. 9. 2015 do 30. 9. 2015 začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov. Navedeno pomeni, da je bil upravičeno odsoten z dela, kot določa prvi odstavek 167. člena ZDR-1. V času začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je v tožnikovem primeru trajala 60 ur, ni bila mogoča kompenzacija viška ur. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki ni izrabil viška 257 ur. Te ure bi mu morale biti plačane v mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje. Zamuda tožene stranke s plačilom viška ur je nastala z dnem 19. 11. 2015 in ne na dan prejema bolniškega lista, saj je v pogodbi o zaposlitvi določen plačilni dan 18. dne v mesecu za pretekli mesec, enako pa določa tudi 134. člen ZDR-1.
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), ni zveze.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - izvedba dokazov - ničnost - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo svojo odločitev, da je predpostavka za veljavnost pogodbe sposobnost razumeti pomen svoje poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Glede na podano mnenje izvedenke psihiatrinje, tožnik spornega dne ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje ter oblikovati in izraziti pravno upoštevno voljo. Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to pa je veljavno izražanje posebne volje, ki je bilo ob podpisu sporazuma po mnenju izvedenke "nično". Zato je podana ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki nima pravnih učinkov. Zaradi navedenega je potrebno vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred sklenitvijo sporazuma in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožniku pripada reintegracija in reparacijski zahtevki iz delovnega razmerja.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002736
ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
odvzem premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - pristojnost davčnega organa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Kazenski zakonik določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima, je pa to smiselno urejeno v določbah 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku. Zato je za obravnavanje ugovora zastaranja v zvezi z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi pristojen le davčni organ, ki je tudi pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi (prvi odstavek 131. člena ZKP).
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - pobeg s kraja nesreče - ustrezen način obveščanja - vsebina zavarovalnih pogojev
Toženec v tem primeru ni kršil zavarovalnih pogojev. Zavarovalni pogoji ne vsebujejo zahteve, da bi toženec moral o nastali škodi obvestiti policijo in njej pustiti svoje podatke.
Toženec ni pobegnil s kraja nezgode. Potem ko je pri vožnji mimo oplazil parkirano oškodovankino vozilo, je ustavil in skupaj s svojim delovodjem brez uspeha poizvedoval na dveh naslovih v neposredni bližini kraja nezgode; nazadnje sta ji na vozilu pustila listek s svojimi podatki, kar sta potrdila tudi očividca, ki ju omenja policijsko poročilo o prometni nesreči. Takšen način obveščanja je bil v danih razmerah povsem primeren.
Že dikcija prvega in drugega odstavka 278. člena ZIZ jasno kaže, da v prvem primeru sodišče postopek zavarovanja ustavi po uradni dolžnosti, za ustavitev po drugem odstavku pa je potreben dolžnikov predlog. Če bi bil namen zakonodajalca, da se tudi na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek ustavi na predlog dolžnika, potem ni potrebe, da so dejanski stanovi iz prvega odstavka tega člena sploh urejeni v posebnem odstavku. Upnik dobi pouk, kako ravnati, da sodišče postopka zavarovanja ne ustavi, dolžnik pa ne bi dobi pouka, kako ravnati, kadar upnik ne ravna po nalogu sodišča, da sodišče postopek ustavi.
Zmotno je stališče, da se že z vložitvijo kakršnekoli tožbe, tudi take, za katero zahtevek z začasno odredbo ni varovan, opraviči izdaja začasne odredbe.
napake volje – grožnja – sodni penali – spor majhne vrednosti – dokazni predlog
Grožnja je protipravna oziroma nedopustna, če je uporabljeno protipravno sredstvo ali se zasleduje protipraven namen. Okoliščina, da bi v primeru, ko plačilo brusilnega papirja ne bi bilo izvedeno, investitor toženi stranki zaračunal sodne penale, ne pomeni ne enega ne drugega.
Izdaja obeh plačilnih nalogov, zoper katera je pritožnica vložila ugovora in ju je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom, je posledica dejstva, da je o tem, da prva tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva vključno s pravico do pravnega sredstva. Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, ampak uporablja izraz postopek, kar pomeni, da se taksna oprostitev nanaša na ves postopek.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - odredba sodišča - zapisnik o zasegu predmetov
Odredba sodišča je sodna odločba in se iz spisa ne izloča, prav tako pa zakon ne predvideva izločitve zapisnika o zasegu predmetov, ki je bil opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, pa tudi ne dokazov, če bi bili pridobljeni na podlagi nezakonitega zasega.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preiskovalno načelo - stroški pravdnega postopka - stroški izvedenca
V sporih iz razmerij med starši in otroki je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke (torej tudi dokaze, potrebne za odločitev - preiskovalno načelo - odstop od razpravnega načela). To je sodišče v tem postopku tudi storilo, saj je ocenilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem. Gre za zavezo predhodnega kritja stroškov, ob zaključku postopka pa mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnost. Gre za skupne stroške postopka, ki jih trpita oba udeleženca.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069200
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4. ZPP člen 7, 7/1, 212.
predlog za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – poenostavljena prisilna poravnava – posodobljeni seznam terjatev – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu, je na dolžniku, pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno, višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.