neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave ni prišlo.
ZDR-1 člen 4, 18, 118, 130, 131, 200, 202.. ZDR člen 4, 130, 131.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - ugotovitveni zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, ugotovitveni zahtevki pa niso združljivi z institutom zastaranja kot enega od načinov prenehanja pravice zahtevati izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v vtoževanem obdobju obstajali vsi elementi delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, zato je na podlagi 18. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da je v vtoževanem obdobju med tožnico in toženo stranko obstajalo delovno razmerje.
ZPP člen 13, 17, 44, 181, 181/1, 181/3, 274, 274/1.. ZDR člen 42.
ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, da vse od 1. 1. 2013 pri toženi stranki dejansko opravlja dela delovnega mesta z nazivom samostojni strokovni sodelavec I, ni dopustna. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oziroma samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve obstoja dejstva. Zato je sodišče prve stopnje takšen ugotovitveni zahtevek na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1 ima delavec pravico zahtevati, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu na podlagi 44. člena ZDR-1 (enako je določal prej veljavni 42. člen ZDR) zagotoviti ustrezno plačilo za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 153, 153/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3, 52/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja – zahtevnost izvedenskega mnenja – založitev predujma
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenki nista obrazložili, zakaj menita, da sta upravičeni do nagrade za podajo izjemno zahtevnega mnenja, saj mnenje izvedenk ne odstopa od primerljivih primerov v tovrstni sodni praksi, v kateri se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega mnenja. Ker gre za vprašanje odločanja o koristih otroka, gre po mnenju pritožbenega sodišča sicer za zelo zahtevno mnenje, kljub temu pa ne doseže kriterija izjemno zahtevnega mnenja.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 93.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do posameznih kršitev pogodbenih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bi moralo za vsako posamezno kršitev ugotoviti, v čem je bila kršitev ter kateri predpis je tožnica s svojim ravnanjem kršila. Teh ugotovitev sodba sodišča prve stopnje nima, zato je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Vrhovno sodišče RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da sodišče presoja opis kršitve v odpovedi in ni vezano na samo kvalifikacijo kršitve v odpovedi. Vendar pa je v primeru, če sodišče ugotovi, da ravnanje delavca nima znakov očitanega kaznivega dejanja in kršitev opredeli kot kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, potrebno upoštevati, da je izredno odpoved iz tega razloga mogoče podati le v 30 - dnevnem subjektivnem in 6 - mesečnem objektivnem roku.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-8.. - člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - delodajalec - pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblaščenec
Odločanje o pravicah in obveznostih delavcev, kamor sodi tudi odločanje o prenehanju delovnega razmerja v pristojnosti zakonitega zastopnika družbe, ki pa je v obravnavanem primeru za določeno obdobje to pristojnost s pooblastilom prenesel na svojega pomočnika. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njen zakoniti zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZDR-1 ne določa kroga oseb, ki so lahko pooblaščene s strani delodajalca in v zvezi s pooblastitvijo oziroma pooblastilom tudi ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
Tožnica je v času bolniške odsotnosti brez dovoljenja osebne zdravnice odpotovala iz kraja svojega bivanja na otok v Republiko Hrvaško. Zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0087510
SPZ člen 99. OZ člen 131, 131/1, 190, 198, 346, 352. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 96, 123, 123/2.
razlastitev - dejanska razlastitev - odvzem lastninske pravice v javno korist - javna cesta - nedopusten poseg v lastninsko pravico - zaščita pred vznemirjanjem - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - odškodninski zahtevek - povračilni zahtevek - zastaranje - valorizirana tržna vrednost zemljišča
V primerih dejanske razlastitve (ko odvzem lastninske pravice zaradi javnega interesa še ni bil opravljen na enega od zakonsko predpisanih načinov – sporazum ali razlastitveni postopek) ima zemljiškoknjižni lastnik primarno stvarnopravno varstvo po 99. členu SPZ, če so zanj podani vsi zakonski pogoji, odškodninsko varstvo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine, ali povračilni zahtevek po 198. in 190. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v drugi kazenski zadevi - pobot terjatev - funkcionalna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - pristojnost davčnega organa - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Po pravnomočnosti sodbe je specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 16. 12. 2016 v zvezi z odvzeto premoženjsko koristjo podalo predlog za odvzem denarnih sredstev A. A., nad katerim je odrejeno začasno zavarovanje v drugi kazenski zadevi, v kateri je bila obtožnica prav tako zaradi razloga procesne nesposobnosti A. A., zavržena. Po predlogu SDT naj bi se denarna sredstva v znesku 72.707,75 EUR pobotala s terjatvijo, ki jo ima sodišče do A. A. iz naslova že omenjenega odvzema premoženjske koristi v višini 899.556,00 EUR.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlog SDT vsebinsko nanaša na izvršitev pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi A. A., za kar pa po določbi 131. člena ZKP ni pristojno sodišče, ampak o tem odloča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, torej po določbah Zakona o davčnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069200
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4. ZPP člen 7, 7/1, 212.
predlog za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – poenostavljena prisilna poravnava – posodobljeni seznam terjatev – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu, je na dolžniku, pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno, višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preiskovalno načelo - stroški pravdnega postopka - stroški izvedenca
V sporih iz razmerij med starši in otroki je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke (torej tudi dokaze, potrebne za odločitev - preiskovalno načelo - odstop od razpravnega načela). To je sodišče v tem postopku tudi storilo, saj je ocenilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem. Gre za zavezo predhodnega kritja stroškov, ob zaključku postopka pa mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnost. Gre za skupne stroške postopka, ki jih trpita oba udeleženca.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva vključno s pravico do pravnega sredstva. Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, ampak uporablja izraz postopek, kar pomeni, da se taksna oprostitev nanaša na ves postopek.
Izdaja obeh plačilnih nalogov, zoper katera je pritožnica vložila ugovora in ju je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom, je posledica dejstva, da je o tem, da prva tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - odredba sodišča - zapisnik o zasegu predmetov
Odredba sodišča je sodna odločba in se iz spisa ne izloča, prav tako pa zakon ne predvideva izločitve zapisnika o zasegu predmetov, ki je bil opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, pa tudi ne dokazov, če bi bili pridobljeni na podlagi nezakonitega zasega.
napake volje – grožnja – sodni penali – spor majhne vrednosti – dokazni predlog
Grožnja je protipravna oziroma nedopustna, če je uporabljeno protipravno sredstvo ali se zasleduje protipraven namen. Okoliščina, da bi v primeru, ko plačilo brusilnega papirja ne bi bilo izvedeno, investitor toženi stranki zaračunal sodne penale, ne pomeni ne enega ne drugega.