Toženec se je s podpisom posojilne pogodbe zavezal, da bo dolg, ki je nastal iz naslova delovnega razmerja poravnal tožeči stranki tako, da ji bo mesečno plačeval 500,00 EUR vse do poplačila celotnega dolga 30.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri sporni posojilni pogodbi ne gre za pogodbo, ki bi nasprotovala Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Prav tako je tudi pravilno zaključilo, da posojilna pogodba ni izpodbojna v smislu določb 94. do 99. člena OZ. Toženec je sicer zatrjeval napake volje v smislu grožnje oziroma prisile, vendar je ob zaslišanju izpovedal, da mu direktor ni grozil, ampak je le dejal, da je tako velik manjko, ki so ga očitali tožencu razlog za kazenski pregon, in da ga je to tako prestrašilo, da je podpisal posojilno pogodbo. Opozorilo, da je možen kazenski pregon, ne predstavlja nedopustne grožnje. Za napako volje gre le, če je grožnja nedopustna in če se z njo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in sicer tak strah, da se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
posredniška pogodba – podjemna pogodba – pogodbena kazen – psihološka povezanost – vzpostavitev kontakta med naročiteljem in sopogodbenikom – posredovanje pri najemu nepremičnin
Sklenitev pogodbe ni nujno posledica posrednikovega delovanja v ožjem pomenu. Bistveni element izpolnitve pogodbe o posredovanju je, da obstaja med prizadevanjem posrednika in odločitvijo naročitelja t. i. psihološka povezanost. Zato pritožnik s trditvami, da s strani tožeče stranke ponujeni prostori niso izpolnjevali pričakovanj tožene stranke, saj niso imeli pogojev za delovanje fitnesa, ne more uspeti, saj je tožena stranka kljub temu kasneje sklenila najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim ga je spravila v stik tožeča stranka, za te iste prostore.
KPJS člen 46.. ZObr člen 96, 97e, 97e/1, 97e/2.. ZJU člen 32, 32/3.
nadurno delo - vojska - dodatek za pripravljenost
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj (96. člen ZObr), ki se ne šteje v delovni čas (razen v primeru, če delavec med pripravljenostjo za delo dejansko dela), za to obliko posebnega pogoja dela je predvideno plačilo dodatka v višini 20 % urne postavke osnovne plače.
preživnina za zakonca - čas prenehanja življenjske skupnosti
Torej je glede na citirane materialnopravne določbe in ustaljeno sodno prakso za odločanje o utemeljenosti preživninskega zahtevka enega zakonca v primeru prenehanja zakonske skupnosti z drugim zakoncem odločilno dejstvo o datumu, oziroma o času prenehanja njune življenjske skupnosti in ni odločilno dejstvo o času pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze.
ZDR-1 člen 4, 18, 118, 130, 131, 200, 202.. ZDR člen 4, 130, 131.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - ugotovitveni zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, ugotovitveni zahtevki pa niso združljivi z institutom zastaranja kot enega od načinov prenehanja pravice zahtevati izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v vtoževanem obdobju obstajali vsi elementi delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, zato je na podlagi 18. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da je v vtoževanem obdobju med tožnico in toženo stranko obstajalo delovno razmerje.
- člen 1, 2.. ZTPDR člen 3, 87, 87/3.. ZKolP člen 32, 34, 34/2.
kolektivni delovni spor - neveljavnost kolektivne pogodbe - objava - odstop od pogodbe
Ker predlagatelj svojega odstopa od KPPN ni objavil v uradnem listu, ni veljavno odstopil od KPPN dne 29. 7. 1998, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da KPPN s 1. 9. 1998 ni prenehala veljati za člane takratnega podpisnika KPPN oziroma za člane predlagatelja kot njegovega pravnega naslednika ter za prvega, drugega in tretjega stranskega intervenienta.
ZPP člen 13, 17, 44, 181, 181/1, 181/3, 274, 274/1.. ZDR člen 42.
ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, da vse od 1. 1. 2013 pri toženi stranki dejansko opravlja dela delovnega mesta z nazivom samostojni strokovni sodelavec I, ni dopustna. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oziroma samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve obstoja dejstva. Zato je sodišče prve stopnje takšen ugotovitveni zahtevek na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1 ima delavec pravico zahtevati, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu na podlagi 44. člena ZDR-1 (enako je določal prej veljavni 42. člen ZDR) zagotoviti ustrezno plačilo za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 153, 153/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3, 52/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja – zahtevnost izvedenskega mnenja – založitev predujma
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenki nista obrazložili, zakaj menita, da sta upravičeni do nagrade za podajo izjemno zahtevnega mnenja, saj mnenje izvedenk ne odstopa od primerljivih primerov v tovrstni sodni praksi, v kateri se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega mnenja. Ker gre za vprašanje odločanja o koristih otroka, gre po mnenju pritožbenega sodišča sicer za zelo zahtevno mnenje, kljub temu pa ne doseže kriterija izjemno zahtevnega mnenja.
Pritožba utemeljeno izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal obstoja pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnikov poslovni lokal v poslovnem objektu, sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo zatrjevanega dejstva (ki je tudi verjetno izkazano), da ima tožnik potrdilo za izvajanje dejavnosti izven časa, ko so sicer odprti dostopi, oziroma vhodi v poslovni objekt, ter da je z zatrjevanimi ravnanji toženec preprečil dostop do poslovnih prostorov v času od 13.00 ure v soboto do 8.00 ure v ponedeljek in čez teden v nočnem času tožniku, kot najemniku gostinskih prostorov in tudi gostom ter s tem izvajanje dejavnosti. S takim ravnanjem toženec gotovo ni ravnal v interesu tožnika kot najemnika, sodišče prve stopnje je zato toženčevo ravnanje zmotno ocenilo kot ravnanje v korist lastnikov in najemnikov. Po presoji pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo glede na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ opraviti tehtanje med neposrednimi neugodnimi posledicami za tožnika v primeru neugoditve predlagani začasni odredbi in med neposrednimi neugodnimi posledicami za toženca ob ugoditvi predlagani začasni odredbi, česar še ni storilo v posledici zmotne uporabe te zakonske določbe.
posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - nastalo motenje - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - posest parkirišča - izključujočnost posesti na parkirnem prostoru - izvrševanje posesti - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev predlaganih dokazov - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati toženkine navedbe o kontinuirani uporabi spornega parkirnega mesta ob prihodih v stanovanje, saj je z njimi nasprotovala s strani tožnikov zatrjevani izključni posesti spornega parkirnega mesta (in vztrajala, da je bilo sporno parkirno mesto ves čas tudi v posesti njene družine). Okoliščine konkretnega primera terjajo ugotavljanje dejanske oblasti nad spornim parkirnim mestom (ki sta jo s trditvami o uporabi spornega parkirnega mesta zatrjevali obe pravdni stranki) v daljšem časovnem obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je bil podan razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prilagoditve delovnih mest kadrovski strukturi, povezani s sofinanciranjem programa tožene stranke s strani ministrstva in posledično ukinitvi dotedanjih delovnih mest sodelavca v programih.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. ZDR člen 156. ZDoh-1 člen 44. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 4, 4/2-1.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - pobeg s kraja nesreče - ustrezen način obveščanja - vsebina zavarovalnih pogojev
Toženec v tem primeru ni kršil zavarovalnih pogojev. Zavarovalni pogoji ne vsebujejo zahteve, da bi toženec moral o nastali škodi obvestiti policijo in njej pustiti svoje podatke.
Toženec ni pobegnil s kraja nezgode. Potem ko je pri vožnji mimo oplazil parkirano oškodovankino vozilo, je ustavil in skupaj s svojim delovodjem brez uspeha poizvedoval na dveh naslovih v neposredni bližini kraja nezgode; nazadnje sta ji na vozilu pustila listek s svojimi podatki, kar sta potrdila tudi očividca, ki ju omenja policijsko poročilo o prometni nesreči. Takšen način obveščanja je bil v danih razmerah povsem primeren.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - izvedba dokazov - ničnost - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo svojo odločitev, da je predpostavka za veljavnost pogodbe sposobnost razumeti pomen svoje poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Glede na podano mnenje izvedenke psihiatrinje, tožnik spornega dne ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje ter oblikovati in izraziti pravno upoštevno voljo. Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to pa je veljavno izražanje posebne volje, ki je bilo ob podpisu sporazuma po mnenju izvedenke "nično". Zato je podana ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki nima pravnih učinkov. Zaradi navedenega je potrebno vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred sklenitvijo sporazuma in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožniku pripada reintegracija in reparacijski zahtevki iz delovnega razmerja.
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086833
ZPND člen 5, 19, 21, 22d. SZ-1 člen 110, 160. ZIZ člen 71. ZNP člen 35.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja – začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe
Na podlagi 7. člena najemne pogodbe ima predlagateljica pravico do uporabe stanovanja. Ker se je predlagateljica izselila iz stanovanja zaradi nasilja nasprotnega udeleženca in zato ne more uporabljati neprofitnega stanovanja, okoliščine, da si je najela drugo stanovanje, da je trdila, da ji ne gre za stanovanje, marveč za pravico, niso odločilne. Odločilno je nasilje nasprotnega udeleženca, zaradi katerega predlagateljica ne more izvrševati pravic, ki ji pripadajo.
Poseben predlog za izdajo začasne odredbe v postopkih iz ZPND zato ni potreben. Nobenega dvoma pa ni, da ni dovoljen predlog za začasno odredbo nasprotnega udeleženca, v katerem predlagal odlog izvršbe, zaradi izrečenega ukrepa v sklepu, ki je bil izdan na podlagi 22d. člena ZPND.
neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave ni prišlo.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002736
ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
odvzem premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - pristojnost davčnega organa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Kazenski zakonik določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima, je pa to smiselno urejeno v določbah 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku. Zato je za obravnavanje ugovora zastaranja v zvezi z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi pristojen le davčni organ, ki je tudi pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi (prvi odstavek 131. člena ZKP).
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine – odgovornost dediča za dolgove zapustnika – dedni dogovor – skrbnik za poseben primer – stroški denacionalizacijskega postopka
Prijavljene terjatve upnikov niso sestavni del zapuščine in ne spadajo v izrek sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče jih zato ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev (primerjaj 214. člen ZD).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca - izostanek z dela
Ttožnik očitane kršitve obveščanja ni storil iz naklepa ali hude malomarnosti, hkrati pa je o njegovi odsotnosti delodajalca obvestila tožnikova bivša partnerka, s čimer je tožnik izpolnil svojo obvestilno dolžnost. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan.
ZST-1 člen 34a, 34a/3. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 93, 93/1, 93/3.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - sodna taksa - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pred uveljavitvijo novele ZST-1C je o ugovoru zoper plačilni nalog odločal sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, o pritožbi zoper njegov sklep o ugovoru pa zunajobravnavni senat. Sodna taksa spada namreč med stroške kazenskega postopka (6. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), na podlagi tretjega v zvezi s prvim odstavkom 93. člena ZKP pa v primeru izdaje posebnega sklepa o stroških o pritožbi zoper ta sklep odloča senat treh sodnikov okrožnega sodišča (zunajobravnavni senat).
Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom utemeljeno in iz pravilnih razlogov zavrglo pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata, saj pritožba zoper ta sklep v konkretnem primeru ni bila dovoljena.