neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave ni prišlo.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v drugi kazenski zadevi - pobot terjatev - funkcionalna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - pristojnost davčnega organa - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Po pravnomočnosti sodbe je specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 16. 12. 2016 v zvezi z odvzeto premoženjsko koristjo podalo predlog za odvzem denarnih sredstev A. A., nad katerim je odrejeno začasno zavarovanje v drugi kazenski zadevi, v kateri je bila obtožnica prav tako zaradi razloga procesne nesposobnosti A. A., zavržena. Po predlogu SDT naj bi se denarna sredstva v znesku 72.707,75 EUR pobotala s terjatvijo, ki jo ima sodišče do A. A. iz naslova že omenjenega odvzema premoženjske koristi v višini 899.556,00 EUR.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlog SDT vsebinsko nanaša na izvršitev pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi A. A., za kar pa po določbi 131. člena ZKP ni pristojno sodišče, ampak o tem odloča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, torej po določbah Zakona o davčnem postopku.
ZST-1 člen 34a, 34a/3. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 93, 93/1, 93/3.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - sodna taksa - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pred uveljavitvijo novele ZST-1C je o ugovoru zoper plačilni nalog odločal sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, o pritožbi zoper njegov sklep o ugovoru pa zunajobravnavni senat. Sodna taksa spada namreč med stroške kazenskega postopka (6. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), na podlagi tretjega v zvezi s prvim odstavkom 93. člena ZKP pa v primeru izdaje posebnega sklepa o stroških o pritožbi zoper ta sklep odloča senat treh sodnikov okrožnega sodišča (zunajobravnavni senat).
Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom utemeljeno in iz pravilnih razlogov zavrglo pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata, saj pritožba zoper ta sklep v konkretnem primeru ni bila dovoljena.
izločitvena pravica – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe – izbris vknjižbe iz zemljiške knjige
Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
zamudna sodba - nepopoln odgovor na tožbo - fikcija vročitve
Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.
postopek za ureditev meje - predlog za ureditev meje - nepopolna vloga - nezadostno število izvodov prilog
Predlagateljica bi morala sodišču predložiti toliko izvodov predloga in prilog, kolikor je lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna. Tej procesni zahtevi se predlagateljica ne more izogniti, češ da njeni nasprotniki listine, ki jih je priložila svojemu predlogu, že imajo. Ker predlagateljica tega dejstva na naroku ni izpostavila, ampak je to storila šele v pritožbi, gre za nedopustno in predvsem nedokazano pritožbeno novoto.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - izvedba dokazov - ničnost - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo svojo odločitev, da je predpostavka za veljavnost pogodbe sposobnost razumeti pomen svoje poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Glede na podano mnenje izvedenke psihiatrinje, tožnik spornega dne ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje ter oblikovati in izraziti pravno upoštevno voljo. Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to pa je veljavno izražanje posebne volje, ki je bilo ob podpisu sporazuma po mnenju izvedenke "nično". Zato je podana ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki nima pravnih učinkov. Zaradi navedenega je potrebno vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred sklenitvijo sporazuma in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožniku pripada reintegracija in reparacijski zahtevki iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca - izostanek z dela
Ttožnik očitane kršitve obveščanja ni storil iz naklepa ali hude malomarnosti, hkrati pa je o njegovi odsotnosti delodajalca obvestila tožnikova bivša partnerka, s čimer je tožnik izpolnil svojo obvestilno dolžnost. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan.
ZDR člen 126, 127.. ZDR-1 člen 128, 128/1, 134, 167, 167/1.. ZZVZZ člen 80, 81.
nadurno delo - bolniški stalež - bruto plača delavca
Glede obračuna plače za september 2015 tožena stranka ni upoštevala, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šele sodišče v tem sporu priznalo tožniku bolniški stalež. Po določbah 80. in 81. člena ZZVZZ lahko le osebni zdravnik ugotavlja nezmožnost za delo do 30 dni. Iz potrdila o upravičeni zadržanosti od dela izhaja, da je bil tožnik v času od 10. 9. 2015 do 30. 9. 2015 začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov. Navedeno pomeni, da je bil upravičeno odsoten z dela, kot določa prvi odstavek 167. člena ZDR-1. V času začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je v tožnikovem primeru trajala 60 ur, ni bila mogoča kompenzacija viška ur. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki ni izrabil viška 257 ur. Te ure bi mu morale biti plačane v mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje. Zamuda tožene stranke s plačilom viška ur je nastala z dnem 19. 11. 2015 in ne na dan prejema bolniškega lista, saj je v pogodbi o zaposlitvi določen plačilni dan 18. dne v mesecu za pretekli mesec, enako pa določa tudi 134. člen ZDR-1.
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), ni zveze.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine – odgovornost dediča za dolgove zapustnika – dedni dogovor – skrbnik za poseben primer – stroški denacionalizacijskega postopka
Prijavljene terjatve upnikov niso sestavni del zapuščine in ne spadajo v izrek sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče jih zato ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev (primerjaj 214. člen ZD).
preživnina za zakonca - čas prenehanja življenjske skupnosti
Torej je glede na citirane materialnopravne določbe in ustaljeno sodno prakso za odločanje o utemeljenosti preživninskega zahtevka enega zakonca v primeru prenehanja zakonske skupnosti z drugim zakoncem odločilno dejstvo o datumu, oziroma o času prenehanja njune življenjske skupnosti in ni odločilno dejstvo o času pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze.
Tožnik tožbenega zahtevka ni utemeljeval na pravnem pravilu iz 10. točke Pogodbe z dne 29. 4. 1999, zato je s preizkusom utemeljenosti tožbenega zahtevka na navedeni pravni podlagi sodišče prve stopnje prekršilo razpravno načelo.
Toženec se je s podpisom posojilne pogodbe zavezal, da bo dolg, ki je nastal iz naslova delovnega razmerja poravnal tožeči stranki tako, da ji bo mesečno plačeval 500,00 EUR vse do poplačila celotnega dolga 30.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri sporni posojilni pogodbi ne gre za pogodbo, ki bi nasprotovala Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Prav tako je tudi pravilno zaključilo, da posojilna pogodba ni izpodbojna v smislu določb 94. do 99. člena OZ. Toženec je sicer zatrjeval napake volje v smislu grožnje oziroma prisile, vendar je ob zaslišanju izpovedal, da mu direktor ni grozil, ampak je le dejal, da je tako velik manjko, ki so ga očitali tožencu razlog za kazenski pregon, in da ga je to tako prestrašilo, da je podpisal posojilno pogodbo. Opozorilo, da je možen kazenski pregon, ne predstavlja nedopustne grožnje. Za napako volje gre le, če je grožnja nedopustna in če se z njo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in sicer tak strah, da se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
Plačilo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja ni škoda, pač pa stroški postopka za pridobitev odškodnine. Pravica do povrnitve stroškov za pridobitev predpravdnega izvedenskega mnenja, utemeljena višina in zapadlost ne morejo biti odvisni od tega, ali jih tožeča stranka z zmotno pravno kvalifikacijo uveljavlja kot odškodnino za materialno škodo ali pravilno kot pravdne stroške. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku načeloma upravičena do povrnitve pravdnih stroškov sorazmerno svojemu uspehu, ji po višini v enakem razmerju gredo tudi stroški predpravdnega izvedenskega mnenja (kadar so potrebni), čeprav jih uveljavlja kot del glavnega zahtevka. Za ugotavljanje uspeha se upošteva zahtevek brez stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja.
posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - nastalo motenje - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - posest parkirišča - izključujočnost posesti na parkirnem prostoru - izvrševanje posesti - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev predlaganih dokazov - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati toženkine navedbe o kontinuirani uporabi spornega parkirnega mesta ob prihodih v stanovanje, saj je z njimi nasprotovala s strani tožnikov zatrjevani izključni posesti spornega parkirnega mesta (in vztrajala, da je bilo sporno parkirno mesto ves čas tudi v posesti njene družine). Okoliščine konkretnega primera terjajo ugotavljanje dejanske oblasti nad spornim parkirnim mestom (ki sta jo s trditvami o uporabi spornega parkirnega mesta zatrjevali obe pravdni stranki) v daljšem časovnem obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem.
Za izvrševanje denarne kazni, izrečene po ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), pa ZPP v 178.a členu predpisuje pristojnost davčnega organa in ne sodišča. Navedeni člen določa, da denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona (ZPP) izvrši na predlog sodišča, ki je izreklo denarno kazen, pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.