redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je bil podan razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prilagoditve delovnih mest kadrovski strukturi, povezani s sofinanciranjem programa tožene stranke s strani ministrstva in posledično ukinitvi dotedanjih delovnih mest sodelavca v programih.
zamudna sodba - nepopoln odgovor na tožbo - fikcija vročitve
Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-8.. - člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - delodajalec - pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblaščenec
Odločanje o pravicah in obveznostih delavcev, kamor sodi tudi odločanje o prenehanju delovnega razmerja v pristojnosti zakonitega zastopnika družbe, ki pa je v obravnavanem primeru za določeno obdobje to pristojnost s pooblastilom prenesel na svojega pomočnika. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njen zakoniti zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZDR-1 ne določa kroga oseb, ki so lahko pooblaščene s strani delodajalca in v zvezi s pooblastitvijo oziroma pooblastilom tudi ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
Tožnica je v času bolniške odsotnosti brez dovoljenja osebne zdravnice odpotovala iz kraja svojega bivanja na otok v Republiko Hrvaško. Zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Toženec se je s podpisom posojilne pogodbe zavezal, da bo dolg, ki je nastal iz naslova delovnega razmerja poravnal tožeči stranki tako, da ji bo mesečno plačeval 500,00 EUR vse do poplačila celotnega dolga 30.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri sporni posojilni pogodbi ne gre za pogodbo, ki bi nasprotovala Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Prav tako je tudi pravilno zaključilo, da posojilna pogodba ni izpodbojna v smislu določb 94. do 99. člena OZ. Toženec je sicer zatrjeval napake volje v smislu grožnje oziroma prisile, vendar je ob zaslišanju izpovedal, da mu direktor ni grozil, ampak je le dejal, da je tako velik manjko, ki so ga očitali tožencu razlog za kazenski pregon, in da ga je to tako prestrašilo, da je podpisal posojilno pogodbo. Opozorilo, da je možen kazenski pregon, ne predstavlja nedopustne grožnje. Za napako volje gre le, če je grožnja nedopustna in če se z njo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in sicer tak strah, da se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
Plačilo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja ni škoda, pač pa stroški postopka za pridobitev odškodnine. Pravica do povrnitve stroškov za pridobitev predpravdnega izvedenskega mnenja, utemeljena višina in zapadlost ne morejo biti odvisni od tega, ali jih tožeča stranka z zmotno pravno kvalifikacijo uveljavlja kot odškodnino za materialno škodo ali pravilno kot pravdne stroške. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku načeloma upravičena do povrnitve pravdnih stroškov sorazmerno svojemu uspehu, ji po višini v enakem razmerju gredo tudi stroški predpravdnega izvedenskega mnenja (kadar so potrebni), čeprav jih uveljavlja kot del glavnega zahtevka. Za ugotavljanje uspeha se upošteva zahtevek brez stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja.
posredniška pogodba – podjemna pogodba – pogodbena kazen – psihološka povezanost – vzpostavitev kontakta med naročiteljem in sopogodbenikom – posredovanje pri najemu nepremičnin
Sklenitev pogodbe ni nujno posledica posrednikovega delovanja v ožjem pomenu. Bistveni element izpolnitve pogodbe o posredovanju je, da obstaja med prizadevanjem posrednika in odločitvijo naročitelja t. i. psihološka povezanost. Zato pritožnik s trditvami, da s strani tožeče stranke ponujeni prostori niso izpolnjevali pričakovanj tožene stranke, saj niso imeli pogojev za delovanje fitnesa, ne more uspeti, saj je tožena stranka kljub temu kasneje sklenila najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim ga je spravila v stik tožeča stranka, za te iste prostore.
ZPP člen 13, 17, 44, 181, 181/1, 181/3, 274, 274/1.. ZDR člen 42.
ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, da vse od 1. 1. 2013 pri toženi stranki dejansko opravlja dela delovnega mesta z nazivom samostojni strokovni sodelavec I, ni dopustna. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oziroma samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve obstoja dejstva. Zato je sodišče prve stopnje takšen ugotovitveni zahtevek na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1 ima delavec pravico zahtevati, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu na podlagi 44. člena ZDR-1 (enako je določal prej veljavni 42. člen ZDR) zagotoviti ustrezno plačilo za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 153, 153/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3, 52/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja – zahtevnost izvedenskega mnenja – založitev predujma
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenki nista obrazložili, zakaj menita, da sta upravičeni do nagrade za podajo izjemno zahtevnega mnenja, saj mnenje izvedenk ne odstopa od primerljivih primerov v tovrstni sodni praksi, v kateri se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega mnenja. Ker gre za vprašanje odločanja o koristih otroka, gre po mnenju pritožbenega sodišča sicer za zelo zahtevno mnenje, kljub temu pa ne doseže kriterija izjemno zahtevnega mnenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka navedla, da je tožnik spornega dne, ko je bil v bolniškem staležu zaradi poškodbe palca na nogi, igral na zabavi srečanja sošolcev v gostišču in s tem opravljal dejavnost, ki ni strogo sodila v okvir navodil zdravnika. S tem bi se lahko tožniku poslabšalo zdravje in posledično podaljšal bolniški stalež, kar bi imelo za delodajalca škodljive posledice, tožnikovo ravnanje pa pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi prič, da tožnik ni izvajal nedovoljenih obremenitev noge in ugotovitve izvedenca medicinske stroke ter osebnega zdravnika, da tožnik z udeležbo na obletnici mature, ni kršil navodil zdravnika in udeležba na zabavi ni vplivala na podaljšanje bolniškega staleža, pravilno zaključilo, da tožena stranka očitane kršitve tožniku ni dokazala.
ZDR-1 člen 126, 129, 130, 131, 161.. ZDoh-2 člen 15.
plačilo razlike plače - regres za letni dopust - bruto - neto - davki - prispevki za socialno varnost
Tožena stranka ni dokazala svojih zatrjevanj o tem, da je bil z delavci (tudi s tožnikom) v letih 2013 do 2015 sklenjen dogovor, da se zaradi njene težke finančne situacije delavcem izplačuje nižja plača od pogodbeno dogovorjene in le delni regres za letni dopust. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Od bruto zneska regresa za letni dopust je delodajalec dolžan za delavca odvesti akontacijo dohodnine, kot se je pravilno glasil zahtevek ter nato tudi izrek sodbe sodišča prve stopnje. Po 15. členu ZDoh-2, se šteje, da da je dohodek (tudi regres za letni dopust) prejet, ko je izplačan fizični osebi. Ker pa ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina, tudi ne more biti znana točna višina neto zneskov po obračunu na dan prejema. Zaradi tega se po ustaljeni sodni praksi prejemki, od katerih se plačujejo davki, dosodijo le v bruto zneskih, skupaj z naloženo obveznostjo plačila akontacije dohodnine, medtem ko se dobljeni neto zneski opredelijo le opisno.
prisilna poravnava – ovire za poenostavljeno prisilno poravnavo – univerzalno pravno nasledstvo – predlagatelj stečajnega postopka kot stranka predhodnega postopka poenostavljene prisilne poravnave – pripojitev
Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.
Že dikcija prvega in drugega odstavka 278. člena ZIZ jasno kaže, da v prvem primeru sodišče postopek zavarovanja ustavi po uradni dolžnosti, za ustavitev po drugem odstavku pa je potreben dolžnikov predlog. Če bi bil namen zakonodajalca, da se tudi na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek ustavi na predlog dolžnika, potem ni potrebe, da so dejanski stanovi iz prvega odstavka tega člena sploh urejeni v posebnem odstavku. Upnik dobi pouk, kako ravnati, da sodišče postopka zavarovanja ne ustavi, dolžnik pa ne bi dobi pouka, kako ravnati, kadar upnik ne ravna po nalogu sodišča, da sodišče postopek ustavi.
Zmotno je stališče, da se že z vložitvijo kakršnekoli tožbe, tudi take, za katero zahtevek z začasno odredbo ni varovan, opraviči izdaja začasne odredbe.
posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - nastalo motenje - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - posest parkirišča - izključujočnost posesti na parkirnem prostoru - izvrševanje posesti - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev predlaganih dokazov - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati toženkine navedbe o kontinuirani uporabi spornega parkirnega mesta ob prihodih v stanovanje, saj je z njimi nasprotovala s strani tožnikov zatrjevani izključni posesti spornega parkirnega mesta (in vztrajala, da je bilo sporno parkirno mesto ves čas tudi v posesti njene družine). Okoliščine konkretnega primera terjajo ugotavljanje dejanske oblasti nad spornim parkirnim mestom (ki sta jo s trditvami o uporabi spornega parkirnega mesta zatrjevali obe pravdni stranki) v daljšem časovnem obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem.
Delavcu za opravljeno delo pripada plačilo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz tožnikovih pogodb o zaposlitvi, je bila dogovorjena osnovna plača, in sicer za pričakovane delovne rezultate ob normalnih pogojih dela. Osnovna plača se glede na delavčeve delovne rezultate zviša ali zniža. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni dokazala, da tožnik pri delu ni bil uspešen, prav tako ne, da je z njim sklenila dogovor o znižanju plače. Zato je tožnik upravičen do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi, skladno s 127. členom ZDR-1.
Od bruto zneska regresa za letni dopust je delodajalec dolžan za delavca odvesti akontacijo dohodnine. Po 15. členu ZDoh-2, se šteje, da je dohodek (tudi regres za letni dopust) prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji kako drugače dan na razpolago. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina, tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu na dan prejema. Zaradi tega se prejemki, od katerih se plačujejo davki, dosodijo v bruto zneskih in se v izreku sodbe le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov in zato neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini.
KPJS člen 46.. ZObr člen 96, 97e, 97e/1, 97e/2.. ZJU člen 32, 32/3.
nadurno delo - vojska - dodatek za pripravljenost
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj (96. člen ZObr), ki se ne šteje v delovni čas (razen v primeru, če delavec med pripravljenostjo za delo dejansko dela), za to obliko posebnega pogoja dela je predvideno plačilo dodatka v višini 20 % urne postavke osnovne plače.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v drugi kazenski zadevi - pobot terjatev - funkcionalna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - pristojnost davčnega organa - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Po pravnomočnosti sodbe je specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 16. 12. 2016 v zvezi z odvzeto premoženjsko koristjo podalo predlog za odvzem denarnih sredstev A. A., nad katerim je odrejeno začasno zavarovanje v drugi kazenski zadevi, v kateri je bila obtožnica prav tako zaradi razloga procesne nesposobnosti A. A., zavržena. Po predlogu SDT naj bi se denarna sredstva v znesku 72.707,75 EUR pobotala s terjatvijo, ki jo ima sodišče do A. A. iz naslova že omenjenega odvzema premoženjske koristi v višini 899.556,00 EUR.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlog SDT vsebinsko nanaša na izvršitev pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi A. A., za kar pa po določbi 131. člena ZKP ni pristojno sodišče, ampak o tem odloča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, torej po določbah Zakona o davčnem postopku.
neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave ni prišlo.
Ker je zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki spada v področje materialnega prava, urejeno v 93. členu KZ-1, je glede ugovora zastaranja izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki ga je obsojenec naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, slednje stvarno pristojno in bi moralo o njem vsebinsko odločiti.
ZDR člen 18, 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118.. KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. 118/2.. ZJU člen 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik izvajal psihično nasilje nad podrejenim delavcem s tem, ko mu je s povzdignjenim glasom in pred sodelavci očital nesposobnost, da ga je povozil čas in mu ni pustil do besede, niti ga ni pustil iz pisarne, čeprav ga je podrejeni za to prosil z obrazložitvijo, da je zelo vznemirjen. To ravnanje tožnika je tudi po stališču pritožbenega sodišča treba opredeliti kot psihično nasilje (ki je ena od izvršitvenih oblik šikaniranja na delovnem mestu), saj je tožnik s takšnim odnosom do podrejenega, ki je zaradi svoje žaljivosti in posmehljivosti povsem neprimeren v smislu komunikacije med nadrejenim in podrejenim delavcem (obenem pa tudi ponižujoč). Tožnikovo šikaniranje na delovnem mestu je pri podrejenem povzročilo ponižanje in prestrašenost, zato so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1.
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali obnašanje, ki je usmerjeno proti določenim delavcem na delovnem mestu (ali v zvezi z delom). Sodišče prve stopnje je tožnikova ravnanja, usmerjena proti podrejeni, ki je bila vodja pravnega sektorja (grobo poseganje v njen položaj vodje, v njeno strokovnost in položajno avtoriteto z odvzemom pooblastil; obveznost pisanja poročil o opravljenem delu na vsake pol ure dela z vnašanjem križcev v tabele; dnevno pošiljanje osnutkov opravljanega dela v tem dnevu; ...) kot celoto pravilno opredelilo kot trpinčenje, ne glede na to, ali so bila ta posamezna ravnanja tožnika zakonita ali ne. Ker je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo tudi, da je bila podrejena zaradi teh ravnanj tožnika prestrašena in ponižana, je utemeljeno zaključilo, da so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1